REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Brdo predaleč, Šibenik pa ne: Pahor na srečanju s hrvaško predsednico in avstrijskim predsednikom

Brdo predaleč, Šibenik pa ne: Pahor na srečanju s hrvaško predsednico in avstrijskim predsednikomKolinda Grabar Kitarović in Borut Pahor

Predsednika Avstrije in Slovenije ter predsednica Hrvaške se bodo na srečanju trilaterale srečali v Šibeniku.

Srečanje je zanimivo tudi zato, ker na Bledu prav zdaj poteka Blejski strateški forum brez omembe vrednih visokih gostov, če izvzamemo estonsko predsednico, Jeffreya Sachsa, ki se je v zadnjih letih nekoliko pokesal zaradi svojega propagiranja "šok terapije" pred nekaj desetletji, in skorajšnjega "zunanjega ministra" EU Josepa Borrella.

Borut Pahor bi v Šibeniku zagotovo lahko izvedel tudi, kaj Hrvaška skriva na svojem 'območju 51'?

Drugih predsednikov vlad ali držav na Bled tokrat ni bilo, čeprav jih je Slovenija povabila.

Se bodo pa zato kar trije predsedniki le dan zatem srečali v Šibeniku.

Alexander Van der Bellen, Kolinda Grabar Kitarović in Borut Pahor se bodo v sredo dobili v Šibeniku na rednem letnem srečanju trilaterale. Gre za šesto tovrstno tristransko srečanje, ki je namenjeno krepitvi odnosov in sodelovanja med državami v ožjem regionalnem formatu.

kolinda_grabar_kitarovic_STAfoto.jpg

Osrednja tema tokratnega srečanja trilaterale Avstrija-Hrvaška-Slovenija bo prihodnost Evropske unije, predvsem v luči nedavnih volitev v Evropski parlament, so sporočili iz urada slovenskega predsednika.

Predsedniki Pahor, Van der Bellen in Grabar Kitarovićeva bodo posebno mesto namenili krepitvi prijateljskih odnosov med sosednjimi državami, posvetili se bodo tudi razmeram v jugovzhodni Evropi.

Osrednja tema tokratnega srečanja trilaterale Avstrija-Hrvaška-Slovenija bo prihodnost Evropske unije.

V tem okviru bodo razpravljali o evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana in migracijah.

Verjetno bodo spregovorili tudi o prednostnih nalogah hrvaškega predsedovanja Svetu EU, ki se začne 1. januarja 2020.

Predsedniki se verjetno ne bodo mogli izogniti niti bilateralnim vprašanjem.

Vprašanje je tudi, ali bo avstrijski predsednik poskusil igrati tudi vlogo "posrednika", ki nudi "dobre usluge" Sloveniji in Hrvaški ob razreševanju ozemeljskega spora med obema.  

Zakaj se v zadnjem času na Hrvaškem tako zelo krepijo nacionalistični izpadi in zakaj jih hrvaška predsednica s svojimi ravnanji ne zavira, pač pa celo krepi.

Politični odnosi med Ljubljano in Zagrebom so na najnižji ravni zaradi spora o meji ter različnih pogledov na arbitražni postopek in razsodbo iz junija 2017.

Srečanje je tudi dobra priložnost za pogovor o tem, zakaj se v zadnjem času na Hrvaškem tako zelo krepijo nacionalistični izpadi in zakaj jih hrvaška predsednica s svojimi ravnanji ne zavira, pač pa celo krepi.

Borut Pahor pa bi zagotovo lahko izvedel tudi, kaj Hrvaška skriva na svojem "območju 51" in ali tam res pod posebnimi pogoji, daleč od oči javnosti rad dopustuje madžarski predsednik vlade Viktor Orban.

Slovenija vztraja, da je arbitražno razsodbo treba uresničiti, ker je z njo spor o meji dokončno rešen. Hrvaška ni spremenila stališča, da je treba nadaljevati pogovore o meji, potem ko je - po mnenju Zagreba - Slovenija s prisluškovalno afero kompromitirala arbitražni postopek.

Slovenija toži Hrvaško na Sodišču EU v Luksemburgu zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. Odločitev sodišča o dopustnosti tožbe je pričakovati v začetku prihodnjega leta.

Kot je Marjan Šarec povedal tudi za Insajder.com, slovenski predsednik vlade na Hrvaško ne namerava oditi, dokler bodo stališča vlade Hrvaške ostala takšna, kot so sedaj. 

Kot je Marjan Šarec povedal tudi za Insajder.com, slovenski predsednik vlade na Hrvaško ne namerava oditi, dokler bodo stališča vlade Andreja Plenkovića ostala takšna, kot so sedaj.

Premikov proti prvemu uradnem srečanju premierjev Slovenije in Hrvaške Marjana Šarca in Andreja Plenkovića pa ni zaznati.

V zadnjem času je sicer tudi Avstrija kritična do Slovenije. Avstrija, ki se je pred leti odpovedala jedrski energiji, tudi ni naklonjena morebitni gradnji drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem, Slovenija pa Avstriji zameri predvsem postavljanje ovir in nadzor avstrijsko-slovenske meje.