Bo Slovenija upoštevala nasvet ECRI in začela kazensko preganjati sovražni govor?

Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je objavila nova poročila o Irski, Nizozemski, Romuniji in Sloveniji ter sklepe o sedmih drugih državah.

ECRI spodbuja vse organe oblasti, da ustrezno podprejo krepitev nacionalnega sistema varstva človekovih pravic. Podporo zagovornikom bi bilo treba zagotoviti s stalnim in primernim dvoletnim proračunom, nadaljnjo natančnejšo opredelitvijo in krepitvijo zakonskih pooblastil ter neprekinjenim sodelovanjem in medsebojno podporo med novoustanovljeno institucijo in Varuhom.

V svojem poročilu o Nizozemski, ECRI pozdravlja proces vključitve nadaljnjih razlogov za diskriminacijo v ustavo in spremembe splošnega zakona o enakem obravnavanju, ki zajema tudi spolne značilnosti osebe, spolno identiteto in izražanje spola.

Vendar pa zakonodaja o zločinih iz sovraštva in protidiskriminacijska zakonodaja ne predvidevata dovolj odvračilnih sankcij; niso vsi protidiskriminacijski zavodi neodvisni, organi za enakost pa nimajo dovolj sredstev.

Kar zadeva Irsko, je ECRI pozvala oblasti, naj ukrepajo proti lokalnim oblastem, ki ne porabijo denarja, namenjenega za nastanitev »potnikov«, hkrati pa opozarja na številne pozitivne dogodke v zadnjih letih, vključno s formalnim priznanjem potujočih skupin kot avtohtone etnične skupine, legalizacijo istospolnih zakonov in nov zakon, ki transspolnim ljudem omogoča, da uradno spremenijo svoje ime in spol s samoodločanjem.

Poročilo ECRI ugotavlja določen napredek v Romuniji v zadnjih petih letih, vendar izraža zaskrbljenost zaradi številnih vprašanj, zlasti razširjenega problema rasističnega in nestrpnega sovražnega govora, neustreznega odziva kazenskega pravosodnega sistema na sovražnost zločinov in diskriminacije migrantov in LGBT (kratica, ki zaobjema lezbijke, geje, biseksualne in transspolne osebe) oseb.

Poleg poročil o navedenih državah je ECRI objavila tudi sklepe o izvajanju prednostnih priporočil za Azerbajdžan, Ciper, Italijo, Litvo, Severno Makedonijo, Turčijo in Združeno kraljestvo. Ti sklepi, ki temeljijo na odzivu vlade in informacij, zbranih iz drugih virov, zadevajo samo prednostna priporočila iz leta 2016 in nimajo namena zagotoviti celovite analize vseh dogodkov v boju proti rasizmu in nestrpnosti v zadevnih državah.

Kar zadeva Slovenijo, ECRI, ki deluje v okviru Sveta Evrope pozdravlja novo protidiskriminacijsko zakonodajo in nove pobude za spodbujanje pravic LGBT. Sovražni govor pa se v Sloveniji skoraj nikoli ne preganja kazensko, potrebnih podatkov za boj proti rasni diskriminaciji ni, dostop migrantom do stanovanj in varne oskrbe z vodo pa ostaja problem.

Med septembrom 2015 in marcem 2016 je v državo prešlo pol milijona nezakonitih migrantov, vendar je le malo od njih zaprosilo za mednarodno zaščito v Sloveniji, je zapisano v poročilu.

Kljub integracijskim programom, ki jih vodi slovenska vlada, in nedavnim izboljšanjem javnega mnenja do priseljencev, se še vedno soočajo z diskriminacijo na trgu dela, s finančnimi težavami in težko najdejo zasebno nastanitev.

Organ Sveta Evrope priporoča krepitev sodelovanja med organi in delodajalci za povečanje zaposlitvenih možnosti in več sodelovanja z lokalnimi oblastmi pri ukrepih vključevanja.

»Kazenskopravne sankcije proti uporabi sovražnega govora v javnosti bi morale biti načeloma predvidene za primere, ko ne bi bil učinkovit noben drug, manj omejevalen ukrep, pri čemer mora biti spoštovana pravica do svobode izražanja in mnenja,« so zapisali.

Glede na specifične predloge v četrtem poročilu o Sloveniji, je ECRI izpostavila dve dodatni pomanjkljivosti, ki zadevata določbe kazenskega prava.

• V zakonodaji ni bilo določbe, s katero bi se rasistična motiviranost obravnavala kot oteževalna okoliščina za vsa dejanja.
• V zakonodaji ni bilo določbe, s katero bi bilo prepovedano oblikovanje ali vodenje skupin, ki spodbujajo rasizem.

Skladno s poročilom o nacionalni zakonodaji za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji v Sloveniji, ECRI znova poudarja, naj slovenski organi sprejmejo določbo kazenskega prava, kjer bo rasistična motiviranost izrecno opredeljena kot oteževalna okoliščina za katero koli kaznivo dejanje.

Organom oblasti priporoča, naj zagotovijo specifične in zanesljive podatke o kršitvah, povezanih s sovražnim govorom, in da so odločitve sodnih organov v takšnih primerih razpoložljive javnosti.

Sloveniji se priporoča tudi zaostritev kazni za rasizem in rasno diskriminacijo z uvedbo določbe, s katero bi bilo izrecno prepovedano oblikovanje ali vodenje skupin, ki spodbujajo rasizem, in ločeno določbo, s katero bi bilo kot kaznivo dejanje opredeljeno žaljenje in obrekovanje, ki je namerno usmerjeno proti posameznikom ali skupinam oseb na podlagi njihove rase, barve, jezika, vere, državljanstva, nacionalne pripadnosti ali etničnega porekla, so zaključili.