Aerodrom Maribor: država povzroča škodo z zamudo in prelomljeno obljubo, dovoljene državne pomoči pa ne da

Slovenija je res država čudes. 

Država, ki s svojo zamudo povzroča težave kitajskemu investitorju, je najemniku letališča Edvarda Rusjana v Mariboru zavrnila državno pomoč, ki bi jo sicer lahko dodelila.

Minister Zdravko Počivalšek, ki je pred letom dni obljubljal spremenjen državni prostorski načrt najpozneje do marca letos pa prav danes kot Slovensko največjo prednost izpostavlja - geografsko lego!

Ministrstvo, ki ga danes vodi Alenka Bratušek, je pred časom celo z zavajanjem in neutemeljenim sklicevanjem na slovensko ustavo Aerodromu Maribor prepovedalo uporabo kitajskih pismenk (ob slovenskih) na letališču.  Ker tako ne ravna v drugih podobnih primerih in za tako prakso ni bilo nobene podlage je očitno, da je bil investitor diskriminiran.

Isti investitor pa je pred časom državo zaprosil tudi za denarno pomoč. Družba Aerodrom Maribor, ki je državi sicer res dolžna zadnji dve najemnini za upravljanje letališča, je pred časom ministrstvo za infrastrukturo zaprosila za dodelitev državne pomoči za tekoče poslovanje, a je ministrstvo njihov prošnjo zavrnilo.

Kot so pojasnili, je najemnik letališke infrastrukture na mariborskem letališču oddal vlogo za pridobitev državne pomoči v skladu z uredbo o pogojih za dodelitev pomoči letališčem državnega pomena.

Njihova vloga je predvidevala državno pomoč v skupni vrednosti 3,2 milijona evrov, od tega 1,8 milijona v letošnjem letu, 1,3 milijona evrov prihodnje leto in skoraj 115.000 evrov v letu 2020. Kot razlog za vlogo so navedli, da je družba ustvarila negativen poslovni izid v letu 2016 in 2017 ter da izgubo načrtuje tudi v letih 2018, 2019 in 2020.

Ministrstvo za infrastrukturo je njihovo prošnjo zavrnilo, ker predlagatelj ni izpolnjeval pogojev za pridobitev državne pomoči, ki jih določa uredba, so dodali na ministrstvu, kjer še vedno čakajo na plačilo najemnine za september in oktober, medtem ko je Aerodrom Maribor oziroma njegovi kitajski lastniki dotlej redno izpolnjeval obveznosti iz najemne pogodbe.

Neodgovorjenih za zdaj ostaja tudi večina vprašanj najemnikom letališča, družbama Aerodrom Maribor in njihovem lastniku SHS Aviation. V današnjem odgovoru STA, ki ga je podpisal eden od direktorjev Lingkung Meng, so znova zatrdili, da se v nobenem primeru ne umikajo iz lastništva družbe, prav tako ne spreminjajo načrtov.

Neplačilo najemnine za zadnja dva meseca po njihovem ni posledica finančnih težav ali drugačnih načrtov, pač pa objektivnih okoliščin, s katerimi je država kot lastnik infrastrukture seznanjena, o njihovi razrešitvi pa da potekajo pogovori.

"Trenutna finančna izpostavljenost je le na naši strani in je povzročena zaradi nejasnih časovnic pri sprejemanju državnih postopkov, potrebnih za nadaljnji razvoj," so zapisali in dodali, da vseeno verjamejo v čim prejšnjo razrešitev problematike v korist obeh strani.

Povedano drugače: investitor je v rdečih številkah, ker se ne more razvijati, ker ne more razširiti letališča, država pa zamuja pri svojem delu in investitorja sili v odpiranje linij, za katere je jasno, da bodo nerentabilne.

Ob tem so investitorji potrdili, da so v imenu družbe Aerodrom Maribor, ki skrbi za operativno vodenje letališča, SHS Aviation pa za razvojno vodenje, zaprosili za instrument pomoči, ki ga je v letu 2014 omogočila Evropska unija, in je namenjen malim letališčem z manj kot 200.000 potnikov letno.

O letošnjem poslovanju za zdaj molčijo, prav tako pravijo, da je nemogoče predvideti vse poslovne izgube v naslednjih letih, poudarjajo pa, da so pokrili vse pretekle izgube obeh družb, zato nobena nima težav z likvidnostjo.

Po neuradnih informacijah časnika naj bi najemniki letališča, ki so vlogo za državno pomoč na državo naslovili že avgusta, ministrstvu pojasnili, da poslujejo z izgubo in da potrebujejo državno pomoč, ker drugače pred letom 2021 ne bodo splavali iz rdečih številk.

Prihodki podjetja, ki ga vodita Marko Gros in Lingkun Meng, ne zadoščajo niti za pokritje stroškov dela, ki poleg plačila mesečne najemnine državi v višini 95.000 evrov predstavljajo največji delež v stroških. Družba z okoli 35 zaposlenimi je leto 2017 sklenila z dobrih 1,7 milijona evrov izgube, njihovi prihodki pa so znašali vsega 705.000 evrov.

Ker pa vse študije kažejo, da je za letališče edina rešitev azijski trg, se zastavlja vprašanje, kakšna je tudi odgovornost države, ki s svojo počasnostjo investitorja sili v rdeče številke.

Toda država je najprej prelomila dano obljubo in za razvoj letališča ni spremenila prostorskega načrta letos do marca, nato pa je kitajskemu najemniku in investitorju z lažnimi izgovori, sklicujoč se na mednarodno letalsko zvezo, celo prepovedala uporabo kitajskih pismenk.

Ministrstvo je iz rok nesposobnega Gašperšiča prevzela Alenka Bratušek, toda ministrstvo za infrastrukturo je za zdaj investitorjem poslalo zgolj opomin zaradi neplačanih računov za najemnino. 

Povsem obratno, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je ob robu podpisa dogovora za razvoj Savinjske regije v Rogaški Slatini novembra lani komentiral tudi podpis dogovora o 660 milijonov evrov vrednem vlaganju v razvoj mariborskega letališča v Budimpešti in podpis pogodbe o razširitvi dejavnosti letališča v mariboru označil za "zavajanje." Tako seveda ni ravnal v primeru avstrijske Magne.

Minister je tudi dodal, "da bo država naredila vse, da čim prej pripravi državni prostorski načrt, a si želijo tudi odgovornih in korektnih investitorjev, ki bodo v sodelovanju z njo ustvarili pogoje za izvedbo investicije." To je bilo rečeno pred skoraj letom dni - 30.11. leta 2017.

Prostorski načrt, ki bi moral biti sprejeti do marca letos še vedno ni sprejet, ministrica za infrastrukturo je sedaj Bratuškova, Počivalšek pa je znova minister. Še več, pra v današnji izjavi za medije Počivalšek poudarja, kako pomembna je lega Slovenije - za Kitajsko. Da je prav on na čelu ministrstva kitajskim investitorjem dejansko metal polena pod noge - o tem seveda ni dejal niti besede.

V primerjavi z drugimi državami gre za očitno res za kratkovidno ravnanje države in nič ne kaže, da bo odhod Gašperšiča in ministrovanje Bratuškove tu karkoli spremenilo. In ni nenavadno, da je prav zaradi takšne prakse Slovenija od lani do letos na listi "Doing Business" padla za rekodnih sedem mest. 

Koordinacija slovenske vlade je res smehotresna. Medtem ko ministrstvo za infrastrukturo z vsemi topovi tolče po kitajskem investitorju v Sloveniji minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki ta teden predstavlja slovensko poslovno in investicijsko okolje kitajskim poslovnežem in politikom, kot največjo strateško prednost Slovenije v odnosu do Kitajske poudarja geografsko lego. Slovenija ima dostop do 500-milijonskega trga, pravi minister.

Minister, ki se na Kitajskem udeležuje mednarodnega uvoznega sejma - China International Import Expo - CIIE 2018, je izrazil celo zadovoljstvo nad dobrimi političnimi odnosi med Slovenijo in Kitajsko, ki je naša največja trgovinska partnerica izven Evrope. Povedal je, da smo v okviru Pobude 16+1 uspeli poglobiti tudi gospodarsko bilateralno sodelovanje s Kitajsko in tako presegli 1,2 milijarde evrov.

Da bi najprej počistil pred svojim pragom in povedal, zakaj država letališču ni uredila vse dokumentacije za razširitev, kot je obljubil  on sam, tega pa seveda nismo slišali.