Vojaški gorniki v Pivki predali zgodovinski transportni čoln, na Bohinjski Beli spoznali sodobno vojaško gorništvo

Pivka/Bohinjska Bela, 5. oktober 2026 -  Združenje vojaških gornikov Slovenije (ZVGS) je ob obisku udeležencev 40. kongresa Mednarodne federacije vojaških gornikov (IFMS) Parku vojaške zgodovine v Pivki 2. oktobra simbolično uradno predalo v hrambo zgodovinski vojaški gorski transportni čoln.

Predstavniki vojaških gorniških združenj iz enajstih držav so si ogledali tudi muzejske zbirke, nato pa na Bohinjski Beli spoznali delovanje 132. gorskega bataljona Slovenske vojske in Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje.

Leseni čoln še iz časa SHS

Leseni transportni čoln izvira iz tridesetih let prejšnjega stoletja.

Po dosedanjih ugotovitvah ZVGS je bil najverjetneje v uporabi enot 1. planinskega polka Vojske Kraljevine Jugoslavije, ki je imel poveljstvo v Škofji Loki.

Njegova oblika je deloma podobna današnjemu reševalnemu čolnu, imenovanemu aki, vendar natančen namen njegove uporabe še ni ugotovljen. Predvidoma je služil transportu tovora ali delov težjega orožja v gorskem okolju.

mednarodne_delegacije_so_v_okviru_kongresa_obiskale_tudi_kadetnico_v_mariboru._vir_arhiv_zvgs.jpg

Čoln so našli leta 2016 med obnovo Planinskega doma pod Storžičem. O najdbi sta bila obveščena nekdanja častnika Slovenske vojske in člana ZVGS, major Matija Perko in brigadir Janez Kavar, ki sta poskrbela, da se je predmet ohranil.

Pred premestitvijo v Park vojaške zgodovine je bil razstavljen v spominski sobi Vojašnice Boštjana Kekca na Bohinjski Beli.

»Nekaj let je bil razstavljen v spominski sobi v vojašnici na Bohinjski Beli, z današnjim dnem pa prihaja semle v Park vojaške zgodovine kot simbolno prva donacija našega združenja,« je povedal brigadir Janez Kavar.

Poudaril je, da gre za prvo donacijo združenja Parku vojaške zgodovine in ob tem izrazil upanje, da bo spodbudila nastajanje zbirke vojaške gorniške opreme in dodatno okrepila sodelovanje med ustanovama.

Po njegovi oceni je čoln pod Storžič verjetno prišel z vojaki, ki so sodelovali pri reševanju po snežnem plazu 29. marca 1937, v katerem je umrlo devet mladih tržiških smučarjev.

Predaja v muzejsko hrambo je pomemben prispevek k ohranjanju vojaško-gorniške dediščine.

Čoln opozarja na manj znano, a pomembno plat delovanja gorskih enot: premikanje opreme in oskrbo v okolju, kjer zahtevni teren, sneg in vremenske razmere narekujejo posebne rešitve.

»Takšna srečanja so pomembna zaradi izmenjave strokovnega znanja in izkušenj, njihova trajna vrednost pa je tudi v osebnih vezeh, ki jih ustvarjajo. Omogočajo nam, da se spoznamo, razumemo različne tradicije in poglede ter gradimo mostove med ljudmi, organizacijami in ustanovami. Zgodovina nas uči, da se razumevanje med ljudmi in narodi začne z dialogom in osebnimi srečanji,« je poudaril Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine.

Boštjančič je donacijo označil za pomembno dediščino, ki je obogatila muzejsko zbirko in odpira novo poglavje predstavljanja vojaškega gorništva.

Opozoril je na dolgoletno sodelovanje Parka s slovenskimi vojaškimi gorniki ter na bogato dediščino delovanja in bojevanja v gorah, zlasti iz obdobja prve svetovne vojne in soške fronte.

Mednarodni pomen srečanja je poudaril tudi generalni sekretar IFMS podpolkovnik Konrad Herborn. »Prihajamo iz enajstih držav, vendar stojimo skupaj. Med pripadniki gorskih enot si delimo skupne vrednote in to je tisto, kar šteje,« je povedal. Spomnil je, da federacija povezuje ljudi iz držav, ki so se nekoč bojevale druga proti drugi, danes pa jih združujeta prijateljstvo in tovarištvo.

Popoldanski obisk Vojašnice Boštjana Kekca na Bohinjski Beli je zgodovinsko vsebino povezal s sodobnim vojaškim gorništvom. Udeležencem so predstavili delovanje 132. gorskega bataljona Slovenske vojske ter Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje iz Poljč.

Obisk je bil priložnost za spoznavanje današnjih znanj in izkušenj za delovanje v zahtevnem gorskem okolju.

Ohranjanje zgodovinskega spomina, prenos znanja in mednarodno sodelovanje so tudi osrednji poudarki jubilejnega kongresa IFMS, ki ga je ZVGS med 30. septembrom in 4. oktobrom gostil v Bohinju in drugih krajih po Sloveniji.

sogovorniki_na_okrogli_mizi_povezani_z_gorami_od_skupne_dediscine_do_prihodnjega_sodelovanja_v_bohinjski_bistrici._vir_arhiv_zvg.jpg

Federacija povezuje vojaške gornike različnih držav ter spodbuja prijateljstvo, prizadevanje za mir in spoštovanje gorskega sveta.

Spoznanja okrogla mize »Povezani z gorami: od skupne dediščine do prihodnjega sodelovanja«

Kako pa izkušnje iz gorskega okolja povezujejo vojaške gornike različnih držav in kaj lahko ponudijo prihodnjim generacijam? To je bilo osrednje vprašanje okrogle mize »Povezani z gorami: od skupne dediščine do prihodnjega sodelovanja«, ki je 3. oktobra potekala v Kulturnem domu Joža Ažmana v okviru 40. kongresa Mednarodne federacije vojaških gornikov (IFMS). Kongres s predstavniki enajstih držav je letos gostilo Združenje vojaških gornikov Slovenije (ZVGS), potekal pa je od 30. septembra do 4. oktobra.

Pogovor v angleščini je povezoval polkovnik Leon Holc, direktor Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah.

Sodelovali so podpolkovnik Konrad Herborn, generalni sekretar IFMS, podpolkovnik Marcus Sturm, vodja področja doktrine in standardizacije v Natovem centru odličnosti za gorsko bojevanje, ter podpolkovnik Mateusz Sypien, poveljnik bataljona poljske gorske brigade.

Skozi osebne izkušnje vojaškega gorništva, usposabljanja in dela v mednarodnem okolju so predstavili, kako skupni izzivi v gorah ustvarjajo podlago za razumevanje in sodelovanje.

Konrad Herborn je poudaril, da pripadnike gorskih enot povezujejo primerljive izkušnje ne glede na državo, iz katere prihajajo.

spominska_slovesnost_s_polaganjem_vencev_na_vojaskem_pokopaliscu_v_ukancu._vir_arhiv_zvgs.jpg

Usposabljanje v gorah jih že na začetku vojaške poti sooči s podobnimi izzivi in vrednotami, kar olajšuje sodelovanje med pripadniki različnih vojsk. Z izkušnjo usposabljanja v Senegalu je ponazoril tudi, kako lahko skupni standardi usposabljanja pomagajo premostiti kulturne razlike in oblikovati skupen pristop k reševanju nalog.

Marcus Sturm je mednarodno sodelovanje približal skozi svoje delo v Natovem centru odličnosti za gorsko bojevanje. Kot edini Nemec v tem delovnem okolju vsakodnevno sodeluje s kolegi različnih narodnosti, kar mu omogoča spoznavanje različnih nacionalnih pristopov. Ob izkušnji usposabljanja v Franciji je izpostavil tudi skupno predanost goram, ki vojaške gornike povezuje prek državnih meja.

Mateusz Sypien je zahtevno gorsko okolje opisal kot preizkušnjo, ki uči ponižnosti pred naravo. Poudaril je pomen usposabljanja za delovanje v visokogorju ter poznavanja skupnih postopkov, ki pripadnikom različnih držav omogočajo usklajeno delo.

Leon Holc je pogovor usmeril tudi v prihodnost ter odprl vprašanje, kako razvoj tehnologije spreminja delovanje gorskih enot in katere temeljne spretnosti ostajajo pomembne. Sturm je ob tem poudaril, da so telesna vzdržljivost, odpornost ter znanje, podprto z izkušnjami, še vedno ključne zahteve za vojaške gornike in njihove poveljnike.

Poseben poudarek je bil namenjen povezovanju generacij. Sypien je opozoril, da imajo veterani dragocene spretnosti, znanje in izkušnje, ki jih morajo predajati mlajšim in aktivnim pripadnikom gorskih enot. Zavzel se je tudi za njihovo vključevanje v kongres in dejavnosti IFMS, da bi se ohranjanje tradicije povezovalo z izmenjavo praktičnega znanja.

Okrogla miza je tako povezala zgodovinsko dediščino vojaškega gorništva z današnjimi izkušnjami in prihodnjimi potrebami. Njena vsebina se navezuje na poslanstvo IFMS, ki spodbuja prijateljstvo med vojaškimi gorniki, mednarodno sodelovanje, prizadevanje za mir in spoštovanje gorskega sveta.

Po otvoritveni slovesnosti v Ribčevem Lazu so udeleženci obiskali Kadetnico in vojaško zbirko Slovenske vojske v Mariboru ter se udeležili spominskih slovesnosti na Poljani in Holmcu.

V Pivki so si ogledali Park vojaške zgodovine, ki mu je ZVGS predalo zgodovinski gorski transportni čoln, na Bohinjski Beli pa spoznali delovanje 132. gorskega bataljona in Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje. Sobotni program je poleg okrogle mize vključeval spominsko slovesnost s polaganjem vencev na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne v Ukancu ter kongresno sejo v Bohinjski Bistrici.

Slovenija je kongres IFMS gostila tretjič, Bohinj pa je bil letos prvič njegovo osrednje prizorišče. ZVGS, ki povezuje ohranjanje vojaško-gorniške dediščine s sodelovanjem nekdanjih in aktivnih pripadnikov gorskih enot, bo prihodnje leto zaznamovalo 20 let delovanja.