»Sporazum je šokanten neuspeh Izraela, Netanjahu tega ne more več popraviti, to bomo storili mi!«

Iran in ZDA sta se dogovorila o koncu spopadov in pogajanjih, ki naj bi v naslednjih dveh mesecih razrešila še nekatera pomembna odprta vprašanja.

Sporazum, ki odpira vrata Hormuške ožine, je pozdravila večina svetovnih politikov.

V ozadju sporazuma pa sta vidni še dve pomembni zadevi – po eni strani se večina analitikov strinja, da je sporazum dokaz izjemne zmage Irana ter predstavlja zgodovinski in morda doslej celo najhujši poraz ZDA.

Istočasno pa so nad sporazumom izjemno razočarani v Izraelu, ki v potezi Donalda Trumpa vidijo izdajo.

Hkrati se vrstijo tudi pritiski opozicije na predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja.

Poglejmo samo en primer, javno objavo Yaira Lapida, ki je v Izraelu vodja opozicije.

»Še vedno moramo upati, da poročila o sporazumu z Iranom niso resnična, če pa so, gre za enega najbolj šokantnih neuspehov izraelske zunanje in varnostne politike, za katerega je v celoti odgovoren Netanjahu.

1. Američanom je prodal preveč optimističen scenarij, ne da bi jim podrobno predstavil tveganja, in sredi vojne izgubil njihovo zaupanje.

2. Ni sestavil profesionalne ekipe za sodelovanje z različnimi elementi v ameriški vladi.

3. Američanom ni uspelo prepričati, naj bombardirajo iranske naftne in energetske objekte, in zadeve ni zaključil vnaprej.

4. Američanom ni uspelo prepričati, naj v sporazum ali celo v pogajanja vključijo vprašanje balističnih izstrelkov.

yairlapidnaslovna.jpg

5. Zmanjšal je pomen prostega prehoda skozi Hormuz – možnost, da bi bila ožina zaprta, je bila izpostavljena že pred vojno, vendar o tem ni potekala nobena resna razprava.

6. Spodbujal je kurdski načrt, ne da bi upošteval pričakovani turški odziv in vpliv Erdoğana v Washingtonu.

7. Ni upošteval pomena naraščajočih cen nafte v ZDA le nekaj mesecev pred kongresnimi volitvami.

8. Ni upošteval pomena odprave sankcij in usmerjanja desetine milijard dolarjev v iransko gospodarstvo pod nadzorom Revolucijskih gard.

9. Ni upošteval možnosti bombardiranja energetskih objektov zalivskih držav in ni izkoristil vezi z zalivskimi državami, da bi jih vključil v skupni boj.

צריך עדיין לקוות שהפרסומים לגבי ההסכם עם איראן אינם נכונים, אבל אם כן, מדובר באחד הכשלונות המזעזעים ביותר של מדיניות החוץ והבטחון של ישראל, והוא כולו רשום על שמו של נתניהו.

1. הוא מכר לאמריקאים תסריט אופטימי מדי, בלי לפרט בפניהם את מפת הסיכונים, ואיבד את אמונם באמצע המלחמה.

2.…

— יאיר לפיד - Yair Lapid (@yairlapid) June 14, 2026

10. Ni uspel zbrati svetovnega javnega mnenja za obnovljeno vojno med demokracijami in fundamentalistično diktaturo.

11. Imenoval je ekipo na preveč nizki ravni za pogajanja z libanonsko vlado in povzročil, da se je administracija odločila, da mu tudi libanonsko zadevo vzame iz rok.

12. Sredi vojne je zamenjal vodjo Nacionalnega varnostnega sveta, vodjo Mossada – nihče ni zamenjal Drummerja kot svetovalca. Nima strokovne ekipe, ki bi situacijo profesionalno obvladovala.

13. Vsem še naprej govori: »Spremenili smo Bližnji vzhod.« Problem je, da ga je zaradi malomarnosti, arogance, pomanjkanja ustrezne strokovne ekipe in presoje, na katero so vplivale druge stvari, spremenil na slabše.

⁠To se da popraviti, to se mora popraviti, Netanjahu tega ne more več popraviti, mi bomo to storili,« je zapisal Yair Lapid.

Yair Lapid je sicer izraelski politik iz centristične stranke Yesh Atid in nekdanji novinar, ki je od januarja 2023 vodja opozicije, to vlogo pa je opravljal že v obdobju od 2020 do 2021.

Prej je bil tudi izraelski premier od 1. julija do 29. decembra 2022, drugi namestnik predsednika vlade in minister za zunanje zadeve v vladi predsednika vlade Naftalija Bennetta od leta 2021 do 2022 ter minister za finance v vladi predsednika vlade Benjamina Netanjahuja od leta 2013 do 2014. Je tudi vodja stranke Yesh Atid od njene ustanovitve leta 2012.^[2]

Preden je leta 2012 vstopil v politiko, je bil Lapid avtor, televizijski voditelj in poročevalec. Stranka Yesh Atid, ki jo je ustanovil, je postala druga največja stranka v Knessetu, saj je na svojih prvih parlamentarnih volitvah leta 2013 osvojila 19 sedežev. Rezultati, ki so presegli pričakovanja, so prispevali k Lapidovemu ugledu kot vodilnega centrista.

Mirovni sporazum ZDA z Iranom bi tako lahko imel zanimivo posledico: spremembo »režima« - a ne v Iranu, pač pa v Izraelu. Težava pa je v tem, da se tega zaveda tudi Benjamin Netanjahu, ki bi ga izguba vojne z Iranom lahko spravila tudi za rešetke...