REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Sramotno imenovanje: Simona Drenik in najhujši poraz Slovenije proti Hrvaški v arbitraži o meji!

Sramotno imenovanje: Simona Drenik in najhujši poraz Slovenije proti Hrvaški v arbitraži o meji!Drenikova, poročilo KNOVS in Tonin

Simona Drenik je na predlog predsednice države postala Varuhinja človekovih pravic RS, izvoljena v parlamentu s podporo 62 poslancev, brez glasu proti, kar pomeni, da je bila izvoljena z ustavno večino kar je zasluga opozicije, politične desnice z Janšo na čelu.

Varuh človekovih pravic RS je ustavna kategorija, pomembna funkcija v državi in je nadzornik oblasti, saj s svojim delovanjem omejuje njeno samovoljo pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine ter s tem pomembno vpliva na razvoj in dvig pravne kulture v razmerjih med izvajalci oblasti in posamezniki.

To je bila veleizdaja države, danes pa je na Drenikova na vrhu nadzorne funkcije te iste države.

To ni kar tako, in to nikdar ne bi smela postala oseba – Simona Drenik, ki je kot državni uslužbenec popolnoma zatajila, s svojim nevestnim in nezakonitim ravnanjem povzročila Sloveniji zgodovinsko in nepopravljivo škodo s hudimi posledicami.

To je bila veleizdaja države, danes pa je na Drenikova na vrhu nadzorne funkcije te iste države.

Tonin, Erjavec, Drenikova
Karl Erjavec, Simona Drenik in Matej Tonin Vir: X

In kako je lahko Simona Drenik postala tako pomembna funkcionarka v državi potem, ko je bila nekaj let do konca julija 2015 uslužbenka zunanjega ministrstva in slovenska agentka v arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško, ter ko je takrat odstopila s te funkcije zaradi najhujše mednarodne afere imenovana Pirangate v času samostojne Slovenije in s tem veleizdaje Slovenije.

Afera Pirangate

Za jesen leta 2015 je bila napovedana razglasitev sodbe mednarodnega arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki bi v celoti bila v korist Slovenije, določena bi bila celotna kopenska državna meja s Hrvaško in dobili bi celo teritorialni izhod na odprto morje ter večino Piranskega zaliva.

Dne 22. julija 2015, nekaj mesecev pred razglasitvijo sodbe mednarodnega arbitražnega sodišča v Hagu o meji med Slovenijo in Hrvaško, je Hrvaška preko srbskih in hrvaških medijev nepričakovano objavila šokantne posnetke v tem sodnem procesu nedovoljenih zasebnih telefonskih pogovorov med agentko Slovenije Simono Drenik in slovenskim arbitrom pri mednarodnem sodišču Jernejem Sekolcem.

Z javno objavo teh nedovoljenih in nedopustnih telefonskih pogovorov je Hrvaška uspešno zminirala in diskreditirala ne samo slovensko stran v arbitražnem postopku ampak je tudi osramotila in razvrednotila mednarodno arbitražno sodišče v Hagu ter celoten arbitražni postopek o meji, čigar že pripravljena sodba tega sodišča je bila porazna za hrvaško stran.

Hrvati so z objavo posnetkov in s celotno afero tako imeli izgovor, da so enostransko izstopili iz arbitražnega procesa in odstopili od arbitražnega sporazuma, Slovenija pa še danes nima določene in priznane meje s Hrvaško na kopnem in morju.

Mediji in pokvarjena politika v Sloveniji so takrat kar tako iz nič razglasili, da je nekdo prisluškoval zasebnim pogovorom po klasični analogni telefonski liniji med Drenikovo in Sekolcem v obdobju november 2014 in januar 2015, ko sta se Drenikova, ki je klicala po telefonu ob večernih urah od doma Sekolca na njegov fiksni telefonski priključek prav tako v njegovem stanovanju v tujini, kar zasebno strogo prepovedano in nezakonito pogovarjala o vsebini dogajanj o arbitražnem postopku na mednarodnem sodišču.

Vsi ti telefonski pogovori v času nekaj mesecev so se dogajali na pobudo Drenikove in v njeni režiji, starejši Sekolec pa se je temu popolnoma podredil.

To se je dogajalo v času Cerarjeve vlade, ki je bila leta 2015 pred zgodovinskim uspehom slovenske države, politike, diplomacije in pravne stroke, da bi po desetletjih neuspelih poskusih Slovenija končno dobila mednarodno priznano in določeno mejo s Hrvaško na kopnem in še posebej na morju vključno s polnopravnim izhodom v mednarodne vode.

Ta na dosegu roke velikanski uspeh slovenske politike in seveda tedanje Cerarjeve vlade pa je šel zelo v nos opozicijskemu Janši in njegovi negativni politiki do Slovenije, kot nihče drug v državi ne more s Hrvati doseči dogovor o državni meji kot on.

Izdajalec Slovenije Janez Janša

Janša je vedno počel vse, da se je s Hrvaško iskrilo glede meje, kot so bili mejni incidenti na morju v Piranskem zalivu leta 2004 pred volitvami v Sloveniji, ko so, kot so pokazali nemški prisluhi iz Ljubljane telefonskih pogovorov med Janšo in takratnim predsednikom hrvaške vlade HDZ Ivom Sanadarjem, bili ti morski incidenti zrežirani in dogovorjeni s hrvaško stranjo, vse s ciljem, da so dokazovali takratno nesposobnost LDS vlade v Sloveniji.

In leta 2004 v jesen je Janša potem slavil zmago na parlamentarnih volitvah in absolutistično zavladal državi za 4 leta.

Kdo in kako ter zakaj je snemal telefonske pogovore Drenikove s Sekolcem

Že osnovna glasovna, vsebinska in predvsem tehnična analiza objavljenih posnetkov telefonskih pogovorov je dokazala, da ni šlo za prestrezanje – prisluškovanje telefonske komunikacije, ampak za navadno snemanje pogovorov v prostoru Drenikove na ali ob telefonskem aparatu Drenikove.

In glede na reakcije Drenikove ob eni prekinitvi pogovora in ob ponovnem klicu se je ta sprenevedala, da ni ona prekinila pogovora in da ni slišala, ko je v stanovanju Drenikove očitno njen partner vključil televizor in se je slišala glasba.

Kar je jasno je, kdo je vse to zrežiral in očitno tudi posnel. Ključ vsega je Drenikova, ki je kršila vse protokole kot državna uslužbenka in kot vodja projekta zunanjega ministrstva.

Erjavec, Mahnič in Sekolec
Akterji afere:Karl Erjavec, Žan Mahnič in Simona Drenik. Vir: X

Sekolcu je vsilila, da sta se ob večerih zasebno pogovarjala o varnostno najbolj občutljivi zadevi po klasični telefonski vezi preko navadnih telefonskih aparatov.

Vsak »zločin« ima seveda motiv in vprašanje je bilo, zakaj bi Drenikova kot najpomembnejša akterka slovenske strani v tem arbitražnem procesu, zavedajoč se nezakonitosti takega ravnanja, ob večerih iz svojega stanovanja v Ljubljani preko klasičnega telefonskega aparata zasebno klicala arbitra Sekolca v zvezi s tajno vsebino postopka na sodišču v Hagu.

Motiv se je razkril na televiziji, ko je eden od pravniških študentskih kolegov Drenikove slučajno razkril, da je v tistem času Drenikova na ljubljanski pravni fakulteti pripravljala pravniški doktorat s področja mednarodnega arbitražnega sodstva, za kar je bil pa evidenten primer takratni arbitražni postopek o meji s Hrvaško. In smo tam kjer ni muh.

Če je bil razlog in motiv za snemanje vsebin zasebnih telefonskih pogovorov med Drenikovo in Sekolcem jasen, predvidoma za študijske potrebe, je nadalje pomembno dejstvo, zakaj je prav Ernest Petrič, starosta slovenske diplomacije in mednarodnega prava in neke vrste mentor ali vsaj avtoriteta za Drenikovo s področja mednarodnega prava, sedaj glavni pobudnik in predlagatelj Drenikove za Varuhinjo človekovih pravic RS.

Drenikova je v času Janševe vlade 2004-8 na zunanjem ministrstvu najbolj napredovala in Janša je tudi bil predsednik vlade v letih 2012-13, in pri Janši ima ves čas prav Petrič zelo pomembno vlogo kot diplomat in mednarodni pravnik ter ustavni sodnik v obdobju 2008 – 17, ter leta 2015 ključ za to, da je ustavno sodišče razsodilo v korist Janše v zadevi Patria.

Ob času mednarodnega škandala o arbitraži in aferi Pirangate leta 2015 ter kasneje, so vrli slovenski novinarji in tudi še bolj neuki politiki ter vsemogoči poznavalci ugotavljali, da so telefonskim pogovorom Drenikove in Sekolca prisluškovali Hrvati, pa Nemci, Avstrijci in celo Američani.

Pa so vsi ti po vrsti zanikali kaj takega.

Kar je tudi res, saj je iz posnetkov jasno, da pri tem ni bilo nobenega prisluškovanja, ampak se je pogovore veselo snemalo v stanovanju Drenikove.

Prav janševcem je bilo širjenje zarot o tujih prisluškovanjih tako dobrodošlo, da bi ja odvrnili pozornost vstran od največjega zarotnika in izdajalca Slovenije, Janeza Janše, ki je dokazano s Hrvati leta 2004 komuniciral glede insceniranih hrvaških morskih ekscesov v Piranskem zalivu za diskreditacijo takratne slovenske oblasti z LDS na čelu in ki je že od leta 1990 naprej kot obrambni minister Slovenije na veliko razoroževal Slovenijo in s slovenskim orožjem prepotrebnim za državo, nezakonito, tajno in izdajalsko oboroževal Hrvate in jih (hrvaške črnosrajčnike ustaše, hrvaško paravojsko HOS) že od konca julija 1991 naprej celo tajno teroristično usposabljal in oborožil na Kočevskem, vse protizakonito in izdajalsko do Slovenije.

Odstop Drenikove in Sekolca ter ovadbe brez krivcev

Po hrvaškem lansiranju arbitražne afere Pirangate z objavo posnetkov nedovoljenih telefonskih pogovorov Drenikove s Sekolcem, sta Drenikova in Sekolec odstopila s svojih funkcij v arbitražnem postopku, Drenikovo so za nagrado celo premestili iz ministrstva za zunanje zadeve na pravosodno ministrstvo, kjer je še doktorirala iz prava.

Sekolec je pa itak bil že upokojenec in se mu tudi nič ni zgodilo.

Izgubljeno morje in meja: Hrvaška zaradi dejanj Drenikove arbitražne razsodbe ne priznava.

Maja 2016 so kriminalisti nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na ljubljansko tožilstvo vložili ovadbo zoper neznanega storilca zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja. »Predkazenski postopek še vedno traja s ciljem izsleditve storilca kaznivega dejanja,« so pojasnili na policiji za Siol.net.

Ovadba policije je potem obležala na mizi okrožnega državnega tožilstva in zgodilo se ni nič, čeprav so bili vsi storilci te veleizdaje Slovenije znani.

Slovenija pa je po zaslugi izdajalcev Slovenije od Drenikove naprej, vključno s posredniki in s ključnim najhujšim izdajalcem Slovenije ter hrvaškim prijateljem, doživela mednarodno sramoto in bila zelo neprecenljivo in nepovratno oškodovana, saj še danes nimamo določene državne meje na kopnem in morju, izgubili smo teritorialni izhod do mednarodnih voda in Piranski zaliv si še zmeraj lastijo Hrvati in nas ponižujejo ter nam delajo škodo kar naprej.

Imenovanje Drenikove za Varuhinjo človekovih pravic se nikoli ne bi smelo zgoditi: Slovenija je bila namreč po zaslugi izdajalcev Slovenije od Drenikove naprej, vključno s posredniki in s ključnim najhujšim izdajalcem Slovenije ter hrvaškim prijateljem, doživela mednarodno sramoto in bila zelo neprecenljivo in nepovratno oškodovana.

Hrvati sami po sebi tu niso nič krivi, so samo izkoristili slovenske bedarije, nesposobnost in nestrokovnost slovenskih državnih uslužbencev, še posebej strašnih »protiobveščevalcev in obveščevalcev« iz SOVA, ki niso zmožni varovati niti narisane koze kaj šele državo.

Hrvati so samo izkoristili slovenske notranje politične zarote ter izdaje in predvsem so se lahko še enkrat več zahvalili izdajalcu Slovenije in prijatelju ter zavezniku Hrvaške, ki je odrešil takratno hrvaško oblast pred arbitražnim porazom in političnim debaklom, s tem, ko jim je sredi Zagreba na USB ključku izročil darilo z neba – za Slovenijo komprimitirajoče posnetke zasebnih telefonskih pogovorov Drenikove s Sekolcem.

Čeprav so bili dokazi na dlani kot tudi storilci teh hudih kaznivih dejanj izdaje Slovenije, ogrožanja nacionalne varnosti s hudimi posledicami za državo, zlorab uradnih položajev in nevestnega dela v službi, pa slovenska policija in tožilstvo skupaj s to benigno tajno službo SOVA, niso nikdar odkrili, razkrili in kazensko preganjali teh hudih storilcev kaznivih dejanj izdaje Slovenije z nepopravljivimi posledicami in z ogromno škodo za državo.

Še več, na nacionalnem preiskovalnem uradu v preiskavi ravnanja nekdanje agentke Slovenije Simone Drenik niso našli nobenih dokazov zlorabe položaja ali pravic in nevestnega dela.

Vmes so ključni izdajalci Slovenije iz politike, ki so izkoristili naivnost in neodgovornost Drenikove, njo zaščitili in jo sedaj 11 let po najhujši zgodovinski sramoti Slovenije, celo postavili za Varuhinjo človekovih pravic RS, jo popolnoma politično rehabilitirali in jo nagradili za njeno izdajo Slovenije, vse s ključnim ciljem, da jih Drenikova ne izda, kako so posnetki nastali in končali v Zagrebu.

Praktično eden drugega držijo za vrat.

Zato tako angažiranje Petriča in glasovanje slovenske desnice po zaslugi Janše v parlamentu z ustavno večino in brez glasu proti Drenikovi, ni slučajno!

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke