Kako je Boštjan Poklukar zakuhal svojo lastno afero

Funkcija notranjega ministra v Sloveniji je vedno zelo pomembna funkcija, pomemben dejavnik stabilnosti ali nestabilnosti v politiki, v oblasti in varnosti države. To smo se v Sloveniji lahko prepričali velikokrat.

Nedavno v času nerazumnih in velikokrat nepotrebnih grobih policijskih delovanj in nasilja proti mirnim protestnikom v času ministrovanja Janševega Aleša Hojsa kot notranjega ministra, kot tudi cel cirkus in politične protipravne zlorabe notranjega ministrstva in policije ob Golobovem čiščenju policije »janšistov« preko prejšnje notranje ministrice Tatjane Bobnar in vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava.

Da se z izbiro koga izbrati in imenovati za notranjega ministra ter posledično direktorja slovenske policije se ni za igrati in predsednik vlade Golob bi se po fijasku in velikem zdrsu z Bobnarjevo in Lindavom tega moral zavedati.

Vendar se očitno Golob težko uči v politiki in še naprej dela nepopravljive napake z izborom ministrov v svoji vladi kot tudi z izborom in imenovanjem drugih funkcionarjev ter pomembnih državnih uradnikov.

Hude obtožbe prejšnje notranje ministrice Tatjane Bobnar in direktorja policije Boštjana Lindava na račun hudih zlorab in nezakonitega vplivanja predsednika vlade Roberta Goloba na delo notranjega ministrstva in policije bi letos v postopku na KPK in upamo tudi v kazenskem postopku morale odnesti Goloba z oblasti.

Zakaj je predsednik vlade Robert Golob izbral Boštjana Poklukarja za notranjega ministra?

Robert Golob bi se kot predsednik vlade moral zavedati, še posebej po grenki izkušnji s Tatjano Bobnar, da funkcija notranjega ministra ni kar tako in da to mora biti kredibilen politik, ki pa je to lahko samo kot kredibilen človek s čisto, pregledno delovno kariero in čistega obraza.

prestopna_poklukar.jpg

Poklukarjevo prestopno izjavo - o prestopu civilista, zaposlenega v JLA v MORS in TO - objavljamo zgoraj.

Boštjan Poklukar se je pojavil v slovenski politiki preko Marjana Šarca in njegove politične stranke LMŠ, ko sta se pred tem spoznala Šarec kot župan Kamnika in Poklukar kot delavec republiške uprave za zaščito in reševanje (RUZR) ministrstva za obrambo, kjer je Boštjan Poklukar zaposlen že od 1991 in to od 1.9.1991 kot vojaški policist v teritorialni obrambi v pokrajinskem poveljstvu TO v Kranju.

In to brez kompetenc za tako vojaško dolžnost, saj je bil takrat Poklukar pred tem zaposlen kot kuhar, s triletno gostinsko šolo smer kuhar in je bil kot civilna oseba zaposlen v jugoslovanski ljudski armadi – JLA v vojaškem hotelu na Bledu.

Boštjan Poklukar kot notranji minister vsepovsod objavlja svoj življenjepis brez svoje avanture poklicnega pripadnika JLA v Sloveniji pred in med vojno v Sloveniji leta 1991.

To JLA obdobje v delovni karieri Poklukarja zaradi vsesplošnih zamer javnosti in nasploh Slovenije proti JLA zaradi njenega posredovanja 1991 na državnih mejnih prehodih po razglasitvi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije dne 25.6.1991, Poklukar nikakor ne bi smel skrivati in se o tem lagati že 33 let, še posebej ne potem, ko je s pomočjo Marjana Šarca 2018 vstopil v čevlje politike in na funkcijo notranjega ministra.

Minister v vladi Republike Slovenije in še posebej ministri v državotvornih resorjih kot je notranje ministrstvo, mora biti pošten, načelen, čistega obraza, brez moralnih in drugih madežev.

Še posebej pa ne sme pred javnostjo skrivati svojo preteklost, za katero je Poklukar očitno sam presodil, da je njegova poklicna pripadnost JLA leta 1991 nekaj slabega, sedaj nezaželenega in madež na njegovi preteklosti.

Drugače si je težko predstavljat kaj bi bil drugi razlog, da Boštjan Poklukar že 33 let skriva in prikriva pred javnostjo svojo JLA poklicno obdobje.

Boštjan Poklukar kot kuhar s triletno gostinsko šolo še posebej na Bledu, v turističnem kraju in nasploh v Sloveniji, bi se lahko z lahkoto zaposlil v gostinstvu ali nasploh v turizmu, ne da bi rinil v vojsko kot njen poklicni pripadnik.

Leta 1989 pa je odšel v JLA in v jeseni leta 1991 nato v teritorialno obrambo celo kot vojaški policist v TO, in to celo brez kompetenc za kaj takega.

Poklukarjeva lastnoročna pisna prošnja za zaposlitev v TO z dne 19.8.1991, mesec in pol po koncu vojne za Slovenijo leta 1991, razkriva, da je pred 19.8.1991 bil zaposlen v JLA in da je tega dne – 19.8.1991 bil brez zaposlitve.

Kdo je pa potem v TO in nasploh v ministrstvu za obrambo ter na občini Radovljica očitno po 19.8.1991 Boštjanu Poklukarju omogočil pridobitev prestopne izjave z dne 18.7.1991 očitno za nazaj, to je zadnji dan predpisanega roka za prestop kot pripadnika JLA iz JLA k Republiki Sloveniji in potem celo z vpisanim datumom z dne 17.7.1991 odločbo ministrstva za obrambo za zaposlitev v TO, tukaj ni najbolj pomembno.

Bo pa razkrito.

Bolj pomembno je to, da se je leta 1991 in tudi kasneje v TO in na ministrstvu za obrambo počelo veliko protipravnih stvari, da se je marsikomu po osebnih povezavah gledalo skozi prste, medtem, ko se je v teh istih državnih organih nove države Republike Slovenije marsikateremu prebivalcu Slovenije storilo veliko hudih krivic v režiji predsednikov vlad in takih ministrov kot je Janez Janša in državnih funkcionarjev kot je bil poveljnik TO RS Janez Slapar.

Kot pripadnik JLA, ki je prestopil iz JLA, dobesedno dezertiral iz JLA na poziv predsedstva Republike Slovenije z dne 27.6.1991, v obdobju 27.6.1991 do 18.7.1991, je s podpisom take prestopne izjave izrazil tudi prošnjo za zaposlitev v TO Republike Slovenije, oziroma v državnih organih naše države.

Zakaj Poklukarju, če bi res prestopil 18.07.1991, sploh ni bilo potrebno pisati prošnje za zaposlitev?

Na podlagi take izjave je bil vsak prestopnik iz JLA potem posledično zaposlen od takrat naprej v državnih organih in mu ni bilo potrebno več pisat nobene dodatne prošnje za zaposlitev.

Če bi Boštjan Poklukar res dne 18.7.1991 podpisal prestopno izjavo kot poklicni pripadnik JLA potem sigurno ne bi bil še mesec dni po tem roku nezaposlen in ne bi dne 19.8.1991 pisal lastnoročno prošnjo za zaposlitev v teritorialni obrambi.

neodgovarja2.jpg

Jaz sem kot dolgoletni uslužbenec ministrstva za obrambo in kot sociolog na podiplomskem študiju z znanstveno nalogo s področja civilno – vojaških odnosov in civilnega nadzora v Sloveniji za tedanjo obdobje, dobro poznal stanje na obrambnem področju in empirično, znanstveno dokazal obupno, nepregledno in nedemokratično stanje na tem področju v Sloveniji.

Bilo je veliko nezakonitosti, veliko vojaške nestrokovnosti, veliko materialne škode, ogrožanje varnosti države, veliko kršitev postopkov in zlorab predpisov ter posledično veliko zlorab uradnega položaja najvišjih nosilcev moči in odgovornosti nasploh v slovenski politiki in še posebej v obrambnem resorju.

Biti odgovoren za stanje v državi s strani uradno izvoljenih in izbranih politikov, še posebej za varnost države, za varnost ljudi in njihovega premoženja ni enostavno, še manj je dovoljeno se s tem igrat in pri tem lagat ter prikrivat javnosti, vsem državljanom.

Boštjan Poklukar ne glede na to, da je kot kuhar marsikaj zakuhal, zaradi svojega laganja – prikrivanja poklicne pripadnosti JLA leta 1991, nima nobene verodostojnosti in kredibilnosti, da bi lahko sedaj, ko je razkrit glede leta 1991, bil še naprej notranji minister Republike Slovenije.

Civilni nadzor nad represivnim aparatom države ne velja samo za vojsko, velja tudi za policijo, za notranje ministrstvo!