petek, 05. september 2025 leto 30 / št. 248
Slovenski mediji in politiki ploskajo zahodnim sankcijam, zaradi katerih je od leta 1970 umrlo že 38 milijonov ljudi!

Sankcije še zdaleč niso miroljubno orodje, temveč so orožje za lakoto in pomanjkanje, s katerim se uveljavlja prevlada Zahoda, a tega slovenski politiki in osrednji mediji - z nekaj častnimi izjemami - ne vidijo.
Anyone old enough to remember when The New York Times reported this kind of stuff?
— Nathan Rich (@NathanRichHGDW) March 17, 2020
Iraq Sanctions Kill Children, UN Reports
As many as 576,000 Iraqi children may have died since the end of the Persian Gulf war because of economic sanctions imposed by the Security Council#1990s pic.twitter.com/HWlG8sRDZB
Slovenska vlada kot po tekočem traku prikimava vsakemu paketu sankcij, ki si ga izmisli od ljudstva odtujena vrhuška v Bruslju.
In to kljub temu, da te iste sankcije najbolj škodijo prav slovenskemu gospodarstvu.
Slovenski mediji so ob tem polni člankov, v katerih slovenski »mednarodni« novinarji topoumno plonkajo vsebine, ki nastajajo v zahodnih medijskih korporacijah.
Pri tem brez kakršnihkoli rezerv ali kritične distance prevzemajo retoriko, ideologijo in cilje tujih hegemonov, ki uničujejo številne države sveta, predvsem na Globalnem jugu.
Ali pa tiste, ki se upirajo hegemonističnim težnjam »zadnje supersile« (ZDA) - kot je to na primer Rusija.
“Europeans are like frogs at the bottom of a well” – Fico.
— Zlatti71 (@Zlatti_71) September 2, 2025
“Probably the media will laugh, but sometimes I get the impression that we in the EU are like frogs at the bottom of a well – we don’t see what’s above us. But the world is completely different. I am disappointed that… pic.twitter.com/awGvO6dyxB
Tipičen primer je zadnji članek v ljubljanskem Dnevniku, ki se ukvarja s »senčno rusko floto«. In pri tem pozabi navesti, da so:
a) zahodne sankcije enostranske in mednarodnopravno nezakonite, ker niso bile sprejete s strani VS OZN.
b) tako imenovana senčna flota pač ni v nobenem primeru »senčna« ali nezakonita, pač pa gre le zato, da ladje in lastniki plujejo tako, da se takoj zatem, ko jih zahodne države dajo na nek svoj sankcijski seznam – pojavijo izven njega, kot ladje drugih lastnikov iz drugih držav. Kar je povsem legitimno in legalno.
c) in predvsem, da je celoten zahodni sistem uvrščanja ladij na njihove sezname arbitraren, enostranski in do konca pokvarjen.
They failed miserably protecting the German Nord Stream pipeline from Ukrainian terrorism attacks.
— Mats Nilsson (@mazzenilsson) August 29, 2025
Ladjam, ki prevažajo rusko nafto in druge dobrine namreč po uredbah EU preprečujejo izdajo zavarovanj zahodnih zavarovalnic, nato pa preverjajo, ali ladje imajo ta zavarovanja, če jih nimajo (imeti pa jih ne morejo, ker so jim zavarovanja prepovedali), pa jih poskušajo zaradi »nevarne plovbe« ustaviti in njihovo nafto zapleniti.
Gre za sodobno piratstvo, le da vam tega pri ljubljanskem Dnevniku seveda ne bodo povedali.
Toda sankcije imajo še veliko bolj mračno plat. O tem so trije avtorji ravnokar objavili zanimiv prispevek na Al Jazeeri.
NEW: Western sanctions imposed on the global South have killed 38 million people since 1970.
— Jason Hickel (@jasonhickel) September 4, 2025
"We cannot accept a world where half a million people are killed each year to prop up Western hegemony. This system must be dismantled and replaced." https://t.co/1zpaOl10bh
Jason Hickel, Dylan Sullivan in Omer Tayyab opozarjajo, da je zaradi zahodnih sankcij, podobnih ali celo manj hudih, kot so jih uvedli proti Rusiji, od leta 1970 pa do danes umrlo že okoli 38 milijonov ljudi.
Kot avtorji opozarjajo, ZDA in Evropa že dolgo uporabljajo enostranske sankcije kot orodje imperialne moči, da disciplinirajo in celo uničijo vlade držav globalnega juga, ki se skušajo otresti zahodne nadvlade, začrtati neodvisno pot in vzpostaviti kakršno koli smiselno suverenost.
V sedemdesetih letih je bilo v povprečju vsako leto pod enostranskimi sankcijami Zahoda približno 15 držav.
V mnogih primerih so te sankcije poskušale omejiti dostop do financiranja in mednarodne trgovine, destabilizirati industrijo in sprožiti krize, da bi sprožile propad države.
Socialist leader Salvador Allende became Chile’s president on this day in 1970.
— Jacobin (@jacobin) September 4, 2025
Allende’s election inaugurated a unique experiment in radical democracy that was cut short by Augusto Pinochet’s brutal US-backed coup.https://t.co/9YIlL5GPz6 pic.twitter.com/WjZNMDkVpL
Ko je bil na primer leta 1970 v Čilu na oblast izvoljen priljubljeni socialist Salvador Allende, je ameriška vlada proti državi uvedla stroge sankcije.
Ameriški predsednik Richard Nixon je septembra 1970 na sestanku v Beli hiši pojasnil, da je bil cilj sankcij, da »čilsko gospodarstvo kriči«.
"Sanctions do kill", states important research published in the leading peer-reviewed medical journal, The Lancet.
— Ben Norton (@BenjaminNorton) July 23, 2025
Economic sanctions imposed by the USA or EU were associated with 564,258 deaths annually from 1971-2021, more than annual 106,000 battle-related deaths.
Western… pic.twitter.com/eAJ6zBuX7l
Zgodovinar Peter Kornbluh opisuje sankcije kot »nevidno blokado«, ki je Čile odrezala od mednarodnih financ, povzročila socialne nemire in pripravila teren za državni udar, ki so ga podprle ZDA in s katerim je bila vzpostavljena brutalna desničarska diktatura Augusta Pinocheta.
Od takrat sta ZDA in Evropa močno povečali uporabo sankcij.
Never forget September 11th...1973.
— Danny Haiphong (@GeopoliticsDH) September 11, 2023
On this date, the CIA overthrew Chile's democratically-elected socialist president Salvador Allende.
Allende was brutally murdered and a military dictatorship established under Augusto Pinochet, ushering in the era of neoliberalism. pic.twitter.com/Nkm2Cw1YH2
V devetdesetih in dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bilo v posameznem letu pod enostranskimi sankcijami Zahoda v povprečju 30 držav.
Od leta 2020 pa jih je več kot 60 – med njimi pa je presenetljivo velik delež držav Globalnega juga.
Sankcije imajo pogosto velik človeški davek.

Znanstveniki so to dokazali na več znanih primerih, kot so ameriške sankcije proti Iraku v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so povzročile splošno razširjeno podhranjenost, pomanjkanje čiste vode ter pomanjkanje zdravil in električne energije.
Nedavno je gospodarska vojna ZDA proti Venezueli povzročila hudo gospodarsko krizo, pri čemer je ena od študij ocenila, da so sankcije v samo enem letu, med letoma 2017 in 2018, povzročile 40.000 presežnih smrtnih žrtev.
When Russia was forced to intervene in Ukraine, after decades of warnings, to defend Russian speakers from Nazi idolising Fanatics who'd just ousted the Democratically elected Governenment-
— Chay Bowes (@BowesChay) September 4, 2025
The West imposed unprecedented sanctions and stole billions in Russian assets.
When the… pic.twitter.com/txlnDnjp9h
Z novo raziskavo objavljeno letos v reviji The Lancet Global Health, ki jo je vodil ekonomist Francisco Rodriguez z Univerze v Denverju, pa so znanstveniki prvič izračunali skupno število presežnih smrti, povezanih z mednarodnimi sankcijami od leta 1970 do 2021.
Rezultati so osupljivi.
V svoji osrednji oceni avtorji ugotavljajo, da so enostranske sankcije, ki sta jih od leta 1970 uvedli ZDA in EU, povezane z 38 milijoni smrti.
V nekaterih letih, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je bilo ubitih več kot milijon ljudi. V letu 2021, ki je zadnje leto s podatki, so sankcije povzročile več kot 800.000 smrti.
Glede na te rezultate vsako leto zaradi sankcij umre nekajkrat več ljudi kot zaradi neposrednih žrtev vojne (v povprečju približno 100.000 ljudi na leto).

Več kot polovica žrtev so otroci in starejši ljudje, ki so najbolj izpostavljeni podhranjenosti.
Študija ugotavlja, da je samo od leta 2012 zaradi sankcij umrlo več kot milijon otrok.
A ko je bila ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright soočena z vprašanjem, če je bilo pol milijona mrtvih iraških otrok cena, ki jo je bilo vredno plačati za spremembe v Iraku ni imela dvomov. Pritrdila je.
When asked about half a million Iraqi children who died of US sanctions, Madeleine Albright said in 1996, "the price was worth it." The former Secretary of State was never brought to justice. Today, the US sanctions about a third of the world's population. pic.twitter.com/VMBy2pddJB
— Nick Estes (@nickwestes) March 23, 2022
Lakota in pomanjkanje nista naključni stranski produkt zahodnih sankcij, temveč sta njihov ključni cilj.
To je razvidno iz memoranduma State Departmenta iz aprila 1960, ki pojasnjuje namen ameriških sankcij proti Kubi.
V njem je navedeno, da sta Fidel Castro in revolucija v širšem smislu na Kubi zelo priljubljena.

V memorandumu State Departmenta iz aprila 1960, ki pojasnjuje namen ameriških sankcij proti Kubi, je bilo navedeno, da je treba »nemudoma sprejeti vsa možna sredstva za oslabitev gospodarskega življenja na Kubi«, in sicer z »odrekanjem denarja in oskrbe Kubi, zmanjšanjem denarnih in realnih plač, povzročitvijo lakote, obupa in strmoglavljenja vlade«.
Moč zahodnih sankcij je odvisna od njihovega nadzora nad svetovnimi rezervnimi valutami (ameriški dolar in evro), nadzora nad mednarodnimi plačilnimi sistemi (SWIFT) in monopola nad bistvenimi tehnologijami (npr. sateliti, računalništvo v oblaku, programska oprema).
Če želijo države svetovnega juga ubrati samostojnejšo pot v smeri večpolarnega sveta, bodo morale sprejeti ukrepe za omejitev svoje odvisnosti v teh pogledih in se tako zavarovati pred nasprotovanjem.
Nedavne izkušnje Rusije kažejo, da je takšen pristop lahko uspešen, opozarjajo avtorji.

Vlade lahko dosežejo večjo neodvisnost z vzpostavitvijo trgovinskih in menjalnih linij jug-jug zunaj osnovnih valut, z regionalnim načrtovanjem za razvoj potrebnih tehnologij in z vzpostavitvijo novih plačilnih sistemov zunaj zahodnega nadzora.
»Nekaj držav je že sprejelo ukrepe v tej smeri. Pomembno je, da novi sistemi, ki so jih razvili na Kitajskem (npr. CIPS za mednarodna plačila, BeiDou za satelite, Huawei za telekomunikacije), zdaj drugim državam svetovnega juga ponujajo alternativne možnosti, ki lahko postanejo pot iz zahodne odvisnosti in mreže sankcij. Ti ukrepi so nujni za države, ki želijo doseči suveren razvoj, hkrati pa so tudi moralni imperativ. Ne moremo se sprijazniti s svetom, v katerem je vsako leto ubitih pol milijona ljudi, da bi podprli zahodno hegemonijo. Mednarodni red, ki temelji na tovrstnem nasilju, je treba odpraviti in nadomestiti,« opozarjajo avtorji.
Vse to bi moralo imeti jasne posledice tudi za delovanje slovenskih političnih strank in za poročanje slovenskih medijev. A jih praviloma nima.

V medijih se kar naprej vrstijo članki neizobraženih novinarjev, ki imajo polna usta mednarodnega prava, človekovih pravic in boja proti diktaturam po vsem svetu.
Hkrati pa neprestano pozivajo k vedno novim sankcijam proti tistim, ki jih vidijo kot nasprotnike t. i. »svobodnega sveta.«
Usoda Iračana, ki je umrl na ulici, ker ni mogel do insulina bi jih morala preganjati do smrti, enako kot Donalda Trumpa. A seveda jih ne bo...
This man, who had lived here since he was 6 months old died as a direct result of Trump and ICE. This video of him sitting on the streets of Iraq with nowhere to go and no access to the insulin he needed should haunt us forever. #JimmyAldaoud
— Imraan Siddiqi (@imraansiddiqi) August 8, 2019
pic.twitter.com/707eLexV1V
Če za ameriškega jastreba Johna Boltona velja, da »še ni videl vojne, ki mu ne bi bila všeč«, velja nekaj podobnega za slovenske medije in novinarje osrednjih medijev na Slovenskem.
Še nikoli niso naleteli na zahodne sankcije, ki jim – ne bi bile všeč!
Isto velja za politike iz vladnih in opozicijskih strank. Ker pa prav te sankcije odnašajo še več življenj kot vojne, prav to dejstvo razkriva – hinavščino njihovega zavzemanja za »človekove pravice.«