torek, 01. oktober 2024 leto 29 / št. 275
Pismo izbrisane, ki je zavrnila Pahorjevo vabilo: »Zakaj smatram, da je Pahor eden glavnih krivcev za izbris?«
Slamnati mož. Vir: Twitter, Protestna ljudska skupščina, posnetek zaslona
Mnogi so umrli, se odselili in izgubili stik s Slovenijo - kar je bil tudi clj te diskriminacije, ki je tako - uspela. Pri tem pa je imel veliko vlogo Borut Pahor, ki je to politiko podpiral tako, da je s svojimi odločitvami šel na roko stranki SDS in kršilcem človekovih pravic.
Slovenski predsednik Borut Pahor se je ob 30. obletnici izbrisa opravičil izbrisanim.
Pri trpljenju izbrisanih je imel namreč veliko tudi vlogo Borut Pahor, ki je to politiko podpiral tako, da je s svojimi odločitvami šel na roko stranki SDS in kršilcem človekovih pravic.
Tega, da je problem izbrisanih pomagal razvleči na še dve dodatni desetletji mu zgodovina - pa tudi izbrisani - ne bodo pozabili.
Le zato, da bi se dobrikal volivcem SDS in Janeza Janše, ki se še danes, 30 let pozneje, niso sposobni opravičiti za gorje in krivice, ki so jih prizadejali številnim izbrisanim in njihovim družinam.
Mnogi so Pahorjevo gesto pozdravili, pa tudi kritizirali kot zelo zapoznelo.
Silva Stanković, ena od žrtev izbrisa je bila na slovesnost Pahorjevega javnega opravičila povabljena v predsedniško palačo, vendar je to zavrnila in v pismu, ki ga je poslala šefici Pahorjevega kabineta Nataši Kovač, navedla svoje razloge za ta korak.
Z dovoljenjem Silve Stanković to pismo tudi objavljamo.
Izbrisani / The Erased.
— Jana Javornik (@JanaSvenska) March 5, 2022
Brazgotine / The scars. https://t.co/gLGCYBTPy3 pic.twitter.com/8Z9Zg5ztjE
Gospa Silva Stanković je v svojem pismu Pahorju sporočila naslednje: »Spoštovana Nataša, glede na vaše vabilo in mojo obljubo, da se bom udeležila srečanja s predsednikom Pahorjem se vam moram opravičiti, ker nisem prišla.
Več je razlogov zakaj sem se premislila. Glavni je ta, da smatram, da opravičilo ni iskreno ampak izsiljeno z vaše, oziroma AIS strani in na žalost tudi nekaterih izbrisanih. Za moje pojme so izbrisani in njihovi družinski člani s tem izsiljevanjem opravičila izgubili še tisto malo dostajanstva, ki so nam ga razni uradniki in politiki (levi in desni) ter razni nacionalisti še pustili.
Jaz osebno in moja družina, neiskrenega in izsiljenega opravičila ne sprejemamo. Če bi bilo iskreno, ga Pahor kot eden od morda glavnih krivcev za izbris ne bi izrekel šele po 30. letih, ampak mnogo, mnogo prej.
(PISMO) Matevž Krivic o Pahorjevem opravičilu izbrisanim: Zame je v moralnem pogledu vredno še manj kot nič https://t.co/B9SsiKSbXZ
— Matija Stepišnik (@MatijaStepisnik) March 1, 2022
Zakaj smatram, da je Pahor eden glavnih krivcev za izbris?
Zato, ker bi kot predsednik DZ lahko preprečil referendum o Tehničnem zakonu o izbrisanih. Pahor si je, kot on to vedno počne, lepo opral umazane roke in kakor vedno zvijačno in prikrito, kot bi rekli Srbi, podprl Janeza Janšo in njegove ovce.
In naj na kratko razložim zakaj je kriv pri referendumu. Kot predsednik DZ bi moral vedeti, da referendum o človekovih pravicah ni dovoljen in vprašanja o tem ni bilo potrebno dajati na ustavno sodišče. V zelo odklonilni atmosferi do izbrisanih, pa se je sigurno zelo dobro zavedal, da bo referendum za izbrisane negativen in tu je tista Pahorjeva prebrisanost. Z vprašanjem na ustavno sodišče 'ali je referendum dovoljen, ker obravnava človekove pravice', je zamudil 'celih 5 minut', četudi je US oddaljeno vsega nekaj 10 korakov od DZ.
Vesela pa sem, da ste se spomnili name, kot enega od borcev za popravo krivic izbrisanim in me povabili. Za vse kar sem naredila za izbrisane sem vložila mnogo truda in mojih finančnih sredstev, na primer za potovanja od izbrisanega do izbrisanega, pa na sestanke itd. In kaj imam od tega? Hvala sem dobila samo od Stojana Panića, ki sem ga našla nekje v hribih nad Medvodami, vozila v pro-bono ambulanto, mu uredila in plačala delovno knjižico, da sem ga lahko prijavila na Zavod za zaposlovanje, da so mu to vpisali v delovno knjižico na osnovi katere sva potem uredila socialno podporo in na koncu pokojnino. Ko je to dobil se je lahko preselil iz kolibe, brez vode, brez elektrike, brez gretja, brez, brez...
Ko sva vse to uredila, je ob slovesu zajokal in mi dejal: 'Hvala Silva, in še enkrat hvala. Če ne bi bilo tebe, bi popolnoma psihično, finančno, zdravstveno in fizično propadel. Niti klošarit kot doslej ne bi mogel.'
Lep pozdrav.
Silva Stanković«
Po tolikem času našel 5 minut za opravičilo izbrisanim, pa še to je storil, ker so ga mnogi izbrisani in njihovi otroci spomnili, da pričakujejo opravičilo. Sicer bo za svojo promocijo naredil vse, verjetno pa je čakal na dovoljenje jj
— Darja Srakar Tomanic (@DarjaTomanic) February 26, 2022
Gospa Silva upravičeno spominja na dejstvo, da je Pahor z dopuščanjem referenduma o izbrisanih, tudi osebno, dejavno in zavestno podaljšal njihovo večdesetletno agonijo in trpljenje.
Zato, da bi se dobrikal volivcem SDS in Janeza Janše, ki se še danes, 30 let pozneje, niso sposobni opravičiti za gorje in krivice, ki so jih prizadejali številnim izbrisanim.
Težko je namreč verjeti, da Pahorju, ki se zmeraj hvali, tudi slikovno, s svojimi tekaškimi ter polmaratonskimi podvigi in kako zelo si prizadeva ohranjati svojo krasno fizično kondicijo, o čemer neutrudno objavlja pocukrane, narcistične fotografije na svojem Instagram računu - ni uspelo pravočasno na ustavno sodišče spraviti vprašanje, s katerim bi pred 18 leti preprečil sramotni referendum.
DZ je namreč leta 2004, tedaj pod Pahorjevo taktirko kot predsednika DZ, a na pobudo desnosučnih strank, sprejel datum za naknadni zakonodajni referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih.
Spomnimo, Državni zbor je s 47 glasovi za in le dvema proti (proti sta bila Jožef Školč iz LDS in Leopold Grošelj iz ZLSD, sicer pa je bilo navzočih 72 poslancev) za dan glasovanja na referendumu o tehničnem zakonu o izbrisanih določil 4. april 2004.
Janša je tedaj celo zagrozil, da nameravajo v SDS, če bodo na bližajočih se volitvah dobili večino, že izdane odločbe revidirati ter zoper tedanjega notranjega ministra Rada Bohinca sprožiti ustrezne postopke.
Tega, da je problem izbrisanih pomagal razvleči na še dve dodatni desetletji Pahorju zgodovina - pa tudi izbrisani - ne bodo pozabili.
Janšo sta pri kršitvah pravic izbrisanih tudi tedaj podpirala predvsem NSi in SNS.
Predsednica Helsinškega monitorja Slovenije Neva Miklavčič Predan je tedaj, ob vseh manipulacijah z referendumom in kratenjem pravic izbrisanih, poudarila, da nihče od izbrisanih ni vedel, da je izbrisan, saj o tem niso prejeli nobene odločbe pristojnega ministrstva ter da je bil izbris 83.580 oseb, kolikor jih je bilo po podatkih Miklavčič Predanove dejansko izbrisanih, administrativni genocid.
Zato Silva Stanković upravičeno spominja tudi na dejstvo, da je Pahor z dopuščanjem referenduma o izbrisanih, tudi osebno, dejavno in zavestno podaljšal njihovo večdesetletno agonijo in trpljenje.
Pahor je bil namreč kriv, da je, menda po pomoti, zamudil rok, da do polnoči tistega dne, ko se je zadevni rok iztekal, na ustavno sodišče spravi vprašanje ali je referendum dovoljen, ker obravnava človekove pravice.
In zato zakon, ki je diskriminiral in kršil pravice izbrisanih, ni bil razveljavljen, kar bi se zelo verjetno zgodilo.
Administrative ethnic cleansing: the erasure of some 1% of population remains the most systematic and massive violation of human rights in a Slovenian history. #Erasure #Slovenia #Slovenija #izbrisani pic.twitter.com/pOBGZGCy0n
— Katja Lihtenvalner (@Lihtenvalner) February 27, 2022
Ksenofobično naravnana večina je na referendumu, ki so jo sestavljali zlasti volivci strank SDS, NSi, SNS in podobnih, nato poteptala pravice brezpravne manjšine - in tako še enkrat umazala podobo Slovenije kot strpne in pravne države.
Ob tem je tudi Pahor občasno zvijačno trdil, da so imeli izbrisani dovolj časa, da si uredijo status, se izjemno zavzemal za ustavni zakon, ki izigrava odločbo ustavnega sodišča in jim na vse načine metal polena pod noge.
Zaradi v bistvu neustavnega, a formalno veljavnega referenduma in njegovih posledic se je nato reševanje problema izbrisanih ustavilo vse do leta 2012, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Kurić in ostali proti Sloveniji razsodilo v prid izbrisanim.
In šele zatem se je zadeva premaknila na bolje, dokončno pa je bila rešena tako, da so izbrisani v povprečju dobil petkrat manjšo odškodnino, kot bi jim pripadala po pilotni sodbi ESČP (50 evrov za mesec izbrisa, socialna podpora je bila takrat 250 evrov); pa še to je dobilo le kakšnih 20 odstotkov izbrisanih.
Ostali niso dobili nič. Mnogi so umrli, se odselili in izgubili stik s Slovenijo - kar je bil tudi clj te diskriminacije, ki je tako - uspela.
Medtem se Pahor menda pripravlja, da, po bližajočem se koncu predsedniškega mandata, piše memoare.
Če bo med obiskom frizerskega salona, tekom, kolesarjenjem in občudovanjem lastne podobe morda res našel nekaj časa, da se loti pisanja svojih spominov, ni za pričakovati, da se bo spomnil, da je bil prav on tisti predsednik Državnega zbora, ki je leta 2004 »zamudil« rok za vložitev presoje ustavnosti referenduma o izbrisanih, ki ga je predlagal - a kdo drug kot sovražniki ustave na čelu z Janšo in njegovimi sledilci na skrajni desnici.
Zanimivo je, da je nekdo od volivcev Pahorja sicer že nekoliko prehitel, in mu v predsedniško palačo poslal prav debelo knjigo, na kateri na platnicah piše le: Borut Pahor.
Toda - v knjigi ni niti ene same besede ali črke, razen kopice popolnoma praznih belih listov. Tukaj tabula rasa resnično pride do izraza in dobi nekoliko drugačen pomen.
Pod črto - čtivo je vsebinsko popolnoma prazno, tako kot je pač popis pomembnih dosežkov predsednika Slovenije v iztekajočem se mandatu.
