REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Stranke, ki so zagovarjale nezakonit in sramoten izbris danes brišejo človekove pravice slovenskih državljanov

Stranke, ki so zagovarjale nezakonit in sramoten izbris danes brišejo človekove pravice slovenskih državljanovizbris prebivalcev Slovenije. Vir: Twitter

Naslednje leto bo minilo 30 let od sramotnega izbrisa 26.000 ljudi iz registra prebivalcev Republike Slovenije, ki se je zgodil na današnji dan leta 1992.

Še danes se v nekaterih medijih in na družbenih omrežjih pojavljajo laži, ki jih je širila predvsem stranka SDS, češ da izbrisa sploh ni bilo, da so si bili izbrisani »sami krivi«, da so to bili »špekulanti« in podobne nič manj zavržne neumnosti.

V resnici pa je šlo za to, da se je Slovenija enostransko odcepila in s tem seveda sama povzročila veliko slabih posledic pri urejanju državljanstev, obenem pa ni izbrala tistega modela, ki ga je izbrala npr. SHS ob razpadu Avstroogrske, kjer je vsem prebivalcem avtomatsko zagotavljala državljanstvo nove države.

Prebivalcem Slovenije so mediji dolga leta prodajali pravljico, da je slovenski model »podeljevanja državljanstev« tujcem iz držav nekdanje SFRJ najbolj liberalen in najboljši, čeprav to še zdaleč ni bil.

Prebivalcem Slovenije so mediji prodajali pravljico, da je slovenski model »podeljevanja državljanstev« tujcem iz držav nekdanje SFRJ 'najbolj liberalen in najboljši', čeprav to ni bil.

Državljanstvo SHS so, na primer, avtomatsko dobile vse osebe s stalnim prebivališčem (pertinenzo) na ozemlju nekdanje Avstroogrske, ki je prešlo pod upravo nove države.

To ni veljalo le za osebe, ki so dobile stalno bivališče šele nedavno, po 1. januarju leta 1910.

Ob tem so imele osebe starejše od 18 let še opcijo, da se odločijo za eno od državljanstev, na primer avstrijsko ali državljanstvo SHS v roku leta dni.

In vse to je bilo dogovorjeno z mednarodnimi sporazumi, ki jih v kaosu vojne na področju SFRJ seveda ni bilo.

Razpad Avstroogrske je bil torej veliko bolj civiliziran in urejen od razpada SFRJ, pri tem pa ima tudi Slovenija svoj del zgodovinske odgovornosti za kaos, ki je nastal po odcepitvi od nekdanje skupne države, junija 1991.

Slovenija je od dela prebivalcev, ki so preko noči postali »tujci« zahtevala prošnje za sprejem v državljanstvo, vse to pa v pogojih vojne, ki je divjala v soseščini kot posledica tudi enostranskih potez same Slovenije.

To je odpiralo vprašanje konfliktov med državami zaradi dvojnih državljanstev, zaradi medsebojnega nepriznavanja držav pa je vse, ki so se morali odločati ali naj zaprosijo za državljanstvo Slovenije v tedaj še mednarodno ne povsem priznani Sloveniji - postavljalo pred nove pravne nevarnosti.

Izbris. Vir: Twitter

Ob neurejenih razmerjih med državami bi tudi prošnje za sprejem v slovensko državljanstvo nove »tujce« iz republik nekdanje SFRJ lahko odrezale tudi od možnosti vrnitev v države svojega rojstva, onemogočile dedovanje in zapletle celo vrsto drugih zadev.

Slovenski državni organi zato niso imeli razloga, da zavestno odločitev ali pa preprosto neuporabo pravice, da »novi tujci« zaprosijo za slovensko državljanstvo obravnavajo kot odločitev za odrekanje stalnemu prebivališču, vendar so točno tako ravnali.

»Nezaprositev« za slovensko državljanstvo so obravnavali kot nekakšen sovražen akt, kakor da bi šlo za nepriznavanje države Slovenije, nato pa so se odzvali še bolj neprimerno.

Izbrisan: teritorialec. Vir: Twitter
V naslednjem koraku je slovensko ministrstvo za notranje zadeve stalno prebivališče odvzelo 26.000 prebivalcem. Izbrisali so tudi dojenčke in teritorialce. Izbrisane so ob tem z ustnimi odločbami izganjali v republike, kjer je divjala vojna, zaradi česar so bili nekateri tudi ubiti. 

V naslednjem koraku je slovensko ministrstvo za notranje zadeve stalno prebivališče odvzelo 26.000 prebivalcem. Izbrisali so tudi dojenčke, skupaj okoli 5000 otrok. In tudi nekatere teritorialce.

Izbrisane so ob tem z ustnimi odločbami izganjali v republike, kjer je že divjala vojna, zaradi česar so bili nekateri tudi ubiti. 

Slovenija je ob tem namerno diskriminirala južnjake iz nekdanje SFRJ, tako da je vse tujce razdelila v dve kategoriji.

Tujcem iz nekdanje SFRJ, ki niso zaprosili za slovensko državljanstvo, je brez obvestila 26. februarja leta 1992 odvzela tudi stalno prebivališče, česar pa ne bi smela storiti.

Tujcem iz drugih držav, bivajočim v Sloveniji, pa tega ni naredila.

Evropsko sodišče za človekove pravice je zato takšen postopek obsodilo kot očitno diskriminacijo.

Aleksandar Todorović, nekoč najbolj znan obraz med Izbrisanimi. Vir: Arhiv

Evropsko sodišče za človekove pravice je izbris in posledice le-tega obsodilo kot primer največje in najbolj množične kršitve človekovih pravic v samostojni Sloveniji.

Šlo je tudi za očitno kršitev javne obljube Slovenije, zapisane v Izjavi o dobrih namenih, ki jo je slovenska skupščina sprejela pred razglasitvijo neodvisnosti.

Na to pa s(m)o že v času, ko so se krivice in hude kršitve pravic izbrisanih soljudi dogajale, pravočasno opozarjali le nekateri novinarji, mediji in organizacije za varstvo človekovih pravic, medtem ko so prav stranke, ki so danes de facto ali de jure na oblasti (SDS, NSi in tudi SNS) to kršitev ves čas razglašale za neobstoječo ter aktivno podpirale diskriminacijo in pregon »neslovencev.«

Stranke, ki so danes de facto ali de jure na oblasti (SDS, NSi in tudi SNS) so to kršitev ves čas razglašale za 'neobstoječo' ter aktivno podpirale diskriminacijo ter pregon »neslovencev.«

Na to so spomnili tudi v stranki Levica, kjer v tedanji kršitvi vidijo vzporednice s sedanjimi ukrepi Janševe vlade in mestnih oblasti v Ljubljani in so ob tej priložnosti spomnili na neslavno 29. obletnico izbrisa.

»Šlo je za največjo množično kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne Slovenije. Da bi bila sramota še večja, se za storjeno krivico do danes ni opravičila nobena državna institucija. Zgolj po zaslugi dolgoletnih prizadevanj za vrnitev pravic izbrisanim je dejanje ostalo v spominu družbe in ni obtičalo pozabljeno v arhivih državnih administrativnih aparatov. O upravičenosti boja je naposled odločila tudi uspešna tožba izbrisanih na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je obsodilo izbris in Republiki Sloveniji naložilo, naj izbrisanim povrne nezakonito odvzet status stalnih prebivalcev. In da jim izplača odškodnino, česar se je država lotila polovičarsko in z zavlačevanjem.

Primer izbrisanih je pomemben tudi zaradi tega, ker se skoraj 30 let kasneje spet dogajajo množične kršitve s strani oblasti. Omenimo samo nedavni predlog spremembe zakona o prijavi bivališča, ki pri najbolj osnovnem birokratskem postopku od ljudi pričakuje opredelitev o svoji narodnosti in veroizpovedi.

Točno pri takšnih primerih se moramo zelo pazljivo vprašati, kdo bo razpolagal s tovrstnimi podatki in s kakšnim namenom.

Zlorab so že leta v Sloveniji deležni begunci - večino policija brez pravnega varstva in v nasprotju z mednarodnim pravom na meji vrača na Hrvaško, kjer so pretepeni, oropani in sistematično mučeni, nato pa sredi zime potisnjeni še dlje nazaj v  taborišča v bosanskih gorah.

Tako kot pri izbrisanih oblasti trdijo, da ti ljudje sploh ne obstajajo.

Še tistih nekaj beguncev, ki jim uspe v Sloveniji zaprositi za azil, je večinoma zavrnjenih ali obsojenih na dolgotrajno nevidno življenje brez dokumentov.

Šter je zagovarjal diskriminacijo izbrisanih
Tudi Andrej Šter je zagovarjal diskriminacijo izbrisanih. Vir: Twitter, arhiv

Med epidemijo je uporaba represije postala povsem normalna stvar - ljudje, ki se borijo za svoje politične pravice, so arbitrarno kaznovani ali zaprti s strani policije. Kritiki oblasti, kot so npr. nevladne organizacije, izgubljajo vsa sredstva in so celo preganjani iz svojih prostorov. Še vedno odmeva tudi uničenje Avtonomne tovarne Rog, znotraj katere so se izbrisani pred mnogimi leti prvič začeli organizirati v Socialnem centru Rog.

Med epidemijo je uporaba represije postala povsem normalna stvar - ljudje, ki se borijo za svoje politične pravice, so arbitrarno kaznovani ali zaprti s strani policije.

Veliko simbolike je v tem, da je Mestna občina Ljubljana mimo sklepa o izvršitvi odgnala tamkajšnje posestnike in nadnje poslala represivne organe, v medijih pa govorila, da teh ljudi sploh ni bilo. Teden dni kasneje pa širila govorice o uporabnikih igel in tatovih koles na tako pritlehen način, da se tega ne bi sramovala niti Nova24.

Naše oblasti si že 30 let prizadevajo izbrisati nekatere družbene skupine Pri tem pogosto sodelujejo celo iste stranke in politiki, ki so sami neposredno odgovorni za sramoten izbris prebivalstva v 90. letih.

Pa tudi če bi bili pripravljeni priznati svoje napake in pošteno izplačati odškodnine, te ne bodo vrnile dolgih izgubljenih let, ko so bili izbrisani potisnjeni v socialno in duševno stisko,« so zapisali v stranki Levica.

Delite članek