Odbor DZ: odškodnine izbrisanim ne bodo več omejene

Odbor DZ-ja za notranje zadeve je pripravil predlog spremembe zakona o povračilu škode izbrisanim, ki določa, da odškodnine, ki jih izbrisani terjajo v sodnih postopkih, ne bi bile omejene, omejili pa bi zamudne obresti. Za je glasovalo deset poslancev, proti pa sta bila dva, poroča RTV SLO.

Po predlogu, ki ga je vlada pripravila za obravnavo v DZ-ju po nujnem postopku in je DZ o njem že opravil splošno razpravo, odškodnine ne bi bile omejene. Omejili pa bi zamudne obresti, ki se upravičencem določijo v sodnem postopku. Omejili bi jih na višino glavnice, čeprav so danes lahko bistveno višje.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je spomnil, da je vlada pripravila predlog na podlagi letošnje odločbe ustavnega sodišča. Po ustavni odločbi je člen zakona, ki omejuje skupno višino denarne odškodnine, ki se lahko dosodi izbrisanim, namreč protiustaven.

Ureditev je US razveljavilo s takojšnjim učinkom za tiste, ki so zahtevke vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninah izbrisanim. V primeru preostalih oškodovancev pa je zakonodajalcu za sprejetje nove ureditve dalo devetmesečni rok, ki se izteče 13. januarja 2019.

V razpravi je Nataša Sukič iz Levice dejala, da se je v primeru izbrisanih februarja 1992 zgodilo "masovno kršenje človekovih pravic". "Ljudje so ostali brez pravice do obstoja," je opozorila. Po njenih besedah je "več oblastnikov vedelo, kaj se je zgodilo, a niso ukrepali in ne odgovarjali".

Predlog, ki omejuje višino odškodnin, za Levico po njenih besedah ni sprejemljiv. "Zamudne obresti so tako visoke, ker država toliko časa ni popravila krivic," je poudarila.

Po drugi strani je Branko Grims iz SDS-a zatrdil, da "Slovenija nikomur ni odvzela niti enega državljanstva", kar seveda ni res. kar dokazujejo odločbe o odvzemih državljanstva. Nekaterim pa je prošnje za državljanstvo država tudi neutemeljeno zavračala, kar se prav tako še vedno dogaja, na primer upokojenemu generalu Milanu Aksentijeviću.

branko_grims_fotosta.jpg

V SFRJ-ju pa status stalnega prebivališča ni pomenil tega, kar pomeni danes, je dejal Grims, Nekateri so bili po njegovih besedah prijavljeni na stalnem prebivališču, ki "sploh ni obstajalo", je zatrdil. Podatki so bili neurejeni, je dodal.

Grims je s tem ponovil besede, ki so doživele poraz že na Ustavnem sodišču RS in Evropskem sodišču za človekove pravice. Po njegovih besedah "170.000 ljudi status uredilo brez problema". Večina od tistih, ki si ga niso uredili, pa je "kalkulirala" in zato bi bilo treba primere reševati individualno, je dejal Grims.

V nasprotju s tem pa sodišča niso ugotovila "kalkuliranja", pač pa diskriminacijo državljanov drugih republik SFRJ, ki so imeli stalno prebivališče v Sloveniji, ki jo je SDS ves čas zagovarjala in jo očitno šer zmeraj zagovarja.

Število tistih, ki so si status uredili, pa ne more biti opravičilo za diskriminacijo tistih, ki si ga niso mogli urediti zaradi nezakonitega ravnanja države, ki je vzpostavila dve vrsti tujcev - "prave tujce", ki so obdržali vse pravice po letu 1991 in "domače ex-yu tujce", ki jim je država odvzela pravice ter to celo opravičevala, pri čemer so bili najglasnejši zmeraj prav v SDS-u.