petek, 19. april 2024 leto 29 / št. 110
Farsa praznih, serijskih opravičil: 31 let od izbrisa, »slovenskega etničnega čiščenja« - in neizbrisne sramote
Izbrisana: Aleksandar Todorović in Momir Kandić z družino. Vir: Arhiv
Danes, 26. februarja, mineva točno 31 let od trenutka, ko so po ukazu notranjega ministra Igorja Bavčarja, nekdanjega predsednika Odbora za človekove pravice (ki je leta 1988 branil Janeza Janšo), slovenski državni organi »odmislili« človekove pravice in čez noč izbrisali 25.671 ljudi, stalnih prebivalcev Slovenije.
Lani se je predsednik države Borut Pahor za to sramotno dejanje »iskreno« opravičil.
Tamara, slabo si proučila. Ni se šlo za državljanstvo, ampak za izbris stalnega prebivališča. Enostavno nisi obstajal, samo položnice pa si moral plačevati. Na urgenci je umrl človek, ker mu niso nudili pomoči. V stvari je umrla neznana oseba saj jo niso imeli v registru!
— igor Hribar (@19avgust) February 26, 2023
Letos je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poslance pozvala k spremembam zakonodaje, ki bi nekaterim izbrisanim, ki so še danes brez pravic, omogočilo popravo krivic.
Ta poziv je zelo na mestu prav zato, ker je življenje za nekatere izbrisane v Sloveniji še zmeraj izjemno težavno.
To bi morala napovedati za vsako sejo tega mandata. Kakšen blažen mir bi bil v DZ!
— Orleanska (@Orleanska1) February 20, 2023
Že pred leti se je zaradi izbrisa opravičila tedanja notranja ministrica Katarina Kresal, prav tako nekdanji predsednik Državnega zbora Pavel Gantar.
A od opravičil izbrisani, razen minimalnega zadoščenja, nimajo prav veliko.
Izgubljenih let življenja in trpljenja jim nihče ne more povrniti, država pa bi vsekakor lahko naredila več, da bi popravila kršitve, ki so rezultat dela njenih funkcionarjev v procesu osamosvajanja, ki na to osamosvajanje mečejo slabo luč...
… Trideset let po tem mora biti Republika Slovenija dovolj politično in moralno zrela, da javno in glasno sprevidi tudi neslavna in nesprejemljiva ravnanja, jih obžaluje in se zanje opraviči.
— Borut Pahor (@BorutPahor) February 25, 2022
Nato se je ob 25. obletnici izbrisa leta 2017 izbrisanim opravičil še tedanji predsednik Državnega zbora Milan Brglez.
Borut Pahor pa je za isti korak potreboval tri desetletja.
V Janševem kabinetu so se lani ob tej obletnici zavili v molk, enako v MNZ-ju, kjer niso želeli komentirati predsednikovega opravičila.
Ofkors. Edini resni takeaway tu je, da je predsednik na funkciji priznal izbris. Pahor sam bi si prej zaslužil še kakšno zaslišanje pred parlamentarnim odborom na to temo.
— pengovsky (@pengovsky) February 25, 2022
Vlada Janeza Janše in ministri SDS, najbolj odgovorni za izbris torej svoje nezakonitosti še vedno ne priznavajo, kar je razvidno tudi iz njihovih zavržnih tvitov in izjav posameznikov.
Letos so ob omembi izbrisanih v Državnem zboru celo vstali in zapustili dvorano...
Njihovi poslanci in pristaši izbrisane še vedno obkladajo z raznimi žaljivkami in ne želijo priznati, da je šlo za namerno in nezakonito diskriminacijo dela prebivalcev Slovenije.
Ve pa se, kaj se je pred 31 leti zgodilo.
Na današnji dan pred 31 leti je bilo preko noči 14.775 moških, 10.896 žensk in 5.360 otrok brez kakršnega koli pravnega postopka izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva Slovenije.
Večina je za to izvedela šele čez nekaj mesecev ali celo let, ko so želeli denimo na upravni enoti podaljšati svoje vozniško dovoljenje ali osebno izkaznico in ko so jim uradniki ob tej priložnosti osebne dokumente takoj odvzeli in uničili.
O izbrisu namreč državni organi niso obvestili nikogar, niti tistih, ki jih je ta ukrep neposredno prizadel.
Ne gre za Pahorja, gre za opravičilo Republike Slovenije po dveh sklepih Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča. Ne vem, zakaj tega ni že Turk naredil. Izbris je bil začetek procesa, v katerem smo obtičali in ljudje, ki so tedaj molčali, so danes sami žrtve avtokracije.
— Samyaza (@iSamyaza) February 25, 2022
Dolgo časa se o tem, kaj se je zgodilo, skorajda ni vedelo. Toda to se je spremenilo že leta 1994.
Dolgo časa se o tem, kaj se je zgodilo, skorajda ni vedelo. Toda to se je spremenilo že leta 1994.
O posebnem primeru izbrisanih je prva poročala Mladina (v članku, ki sem ga napisal z naslovom »Izgnani, deložirani, izbrisani«, 22.11.1994), kjer je bil pojav brisanja ljudi na Slovenskem po osamosvojitvi in nastanek izbrisanih tudi prvič imenovan s to oznako, ki se je potem prijela.
V omenjenem članku je bilo že tedaj nezakonito ukrepanje državnih organov razkrito in obsojeno.
Toda vse do leta 1999, ko je prišlo do prve sodbe Ustavnega sodišča, ki je »pravno praznino« v Zakonu o tujcih razglasila za kršitev ustave, ta problem sploh ni obstajal.
Lej, ti se mal razumeš na beton, prav nič na pravo in če ti evropsko sodišče pove, da je bil izbris neustaven in da v evropi taka dejanja nimajo pokritja, pol se moraš učit in ne trmoglavit kot neveden otrok, ki bi rad dokazal svoje s ponavljanjem iste bedarije v nedogled.
— Iztok Skok (@IztokSkok1) February 24, 2022
Šele v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja so izbrisani postali tema ostrih političnih debat med predstavniki političnih strank in pripadniki organizacij za zaščito človekovih pravic.
Izbrisani in njihove družine so v vseh teh desetletjih hudo trpeli.
Izbrisani in njihove družine pa so v vseh teh desetletjih hudo trpeli. Ob tem, da so morali preko javnih medijev poslušati izkrivljene in žaljive obtožbe na svoj račun, se niso mogli niti zdravstveno zavarovati in priti do zdravnika.
Izbrisane, ki jih je policija ujela na cesti, je zaprla v center za tujce in jih izgnala.
Otroci izbrisanih so se lahko vpisali v osnovno šolo, ne pa v srednjo šolo ali na fakulteto. Niso mogli potovati preko meje, ker niso imeli dokumentov. Izbrisani niso mogli delati in se legalno zaposliti. Niso imeli pravice do socialne pomoči in prav tako ne do pomoči humanitarnih organizacij...
Večina starejših izbrisanih, tudi če so si status uredili, ima zato danes izjemno nizke pokojnine in trpijo hude posledice izbrisa.
Vse te in še mnoge druge posledice so vse do danes, kljub redni menjavi levih in desnih vlad v Sloveniji, ostale v velki meri neodpravljene in neurejene.
Enaintrideset let kasneje je položaj izbrisanih samo na prvi pogled »rešen«.
Pri množičnih kršitvah človekovih pravic, ki so za seboj pustile tako hude posledice, je v skladu z zavezujočimi določili mednarodnega prava zmeraj potrebno storiti še kaj več kot zgolj to, kar je storila Slovenija, ki je, po domače povedano, z zadnjim zakonom o izbrisanih le-tem zgolj omogočila, da »za nazaj« zapolnijo obdobje doslej nezakonitega bivanja v Sloveniji in dobijo simbolično odškodnino.
Ne nakladajte. Izbris je bil barbarsko dejanje. Vi niste iz civilizacije. Sramota.
— Zdravko Balorda (@BalordaZdravko) February 23, 2022
Ta »legalizacija« njihovega bivanja za izbrisane namreč ne pomeni nobenega moralnega, kaj šele delnega materialnega povračila za škodo, ki jim jo je prizadejala država.
Nekdanja ministrica Katarina Kresal in nekdanji predsednik Državnega zbora Pavel Gantar sta se sicer ustno opravičila, enako sedaj Borut Pahor, vendar to ni zapisano v nobenem uradnem dokumentu, njihovo opravičilo pa ni uraden akt države.
Dopolnilne odločbe so ostale brez pomena, saj na njihovi osnovi ni bilo mogoče izterjati nobene pravice za nazaj kot tudi ne povračila materialne in nematerialne škode, ki je posamezniku nastala z izbrisom.
Nekdanja ministrica Katarina Kresal in nekdanji predsednik Državnega zbora Pavel Gantar sta se sicer ustno opravičila, enako nato Borut Pahor, vendar to ni zapisano v nobenem uradnem dokumentu, njihovo opravičilo pa ni uraden akt države.
Z zakonom, ki je bil sprejet leta 2010, je bila pridobitev statusa omogočena le nekaterim izbrisanim, ki ga do tedaj niso mogli pridobiti, vendar je njihovo število zelo majhno.
"A povsem nezakoniti izbris 26. 2. 1992 ni bil "pravna zmota" iz pravne nesposobnosti, ampak zavestno diskriminatorno politično dejanje, za katero je odgovoren sam vrh države," Vlasta Jalušič. #Erased #Slovenia https://t.co/b2VakaZ5Yp
— Katja Lihtenvalner (@Lihtenvalner) February 25, 2022
Od 211 prosilcev je status dobilo samo 55 ljudi, 80 pa jih je bilo zavrnjenih. Postopek je bil dolgotrajen in pravno zapleten, taksa pa je bila visoka (95 evrov).
V tistem času niti ena izbrisana oseba ni uspela od države izterjati odškodnine za povzročeno škodo, saj so vsa sodišča do zdaj, vključno z vrhovnim in ustavnim, pritrdila državnemu pravobranilstvu, ki je zvijačno vztrajalo, da so vsi zahtevki zastarali.
Stroški izgubljenih postopkov, ki jih morajo plačati izbrisani, so vredni na tisoče evrov.
Edino upanje jim je bil postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), kjer je bila razprava pred velikim senatom končana in je bilo razsojeno tudi o vprašanju odškodnin.
Država prav tako ni nikoli izvedla temeljite preiskave družbenih in socialnih okoliščin, v katerih je do izbrisa prišlo in ni niti razkrila, kaj šele kaznovala odgovorne za izbris.
Ponavljaš to z "ničemer izzvano" mantro. Več kot 8 let vojne Ukrajine z Donbasom, nespoštovanje Minska-a, nateg Rusije od USA in EU, da Minsk sploh kaj pomeni, Naciji v Ukr. vojski, Azov, priprave na ofnezivo Ukrajine v Donbasu, vse to je pripeljalo do eskalacije in okupacije.
— vespasji (@vespasji) February 23, 2023
Državi tako sploh ni uspelo ugotoviti, kako je do tako množičnih kršitev človekovih pravic sploh prišlo.
Ni izdelala niti priporočil o tem, kaj storiti, da se podobne kršitve nikoli več ne bi zgodile, predvsem pa s svojimi ukrepi ni omogočila ničesar, da bi izbrisanim pomagala pri integraciji v družbeno okolje.
Vsi, ki uporabijo navednice, ko omenijo izbris, so ološ, ki ga je potrebno trajno družbeno marginalizirati
— Boris Vasev (@borisvasev) February 22, 2022
Najodgovornejši za izbris, ki se je zgodil v času vlade Lojzeta Peterleta, notranjega ministra Igorja Bavčarja in podsekretarja na MNZ Slavka Debelaka, so bliskovito napredovali v svojih karierah, medtem ko izbrisani še danes trpijo zaradi posledic njihovih dejanj.
Najodgovornejši za izbris, ki se je zgodil v času vlade Lojzeta Peterleta, notranjega ministra Igorja Bavčarja in podsekretarja na MNZ Slavka Debelaka, so bliskovito napredovali v svojih karierah, medtem ko izbrisani še danes trpijo zaradi posledic njihovih dejanj.
Edina prava pot za rešitev njihovih problemov bi bila povrnitev pravnega statusa za nazaj vsem izbrisanim, sprejem ukrepov za integracijo in rehabilitacijo žrtev na področju zdravstva, šolanja in stanovanjske politike, olajšanje združevanja družine za tiste izbrisane, ki se želijo vrniti v Slovenijo skupaj s svojimi družinami, ki so si jih ustvarili po izbrisu, vse to pa seveda šele po celoviti preiskavi izbrisa ter izreku zavezujočega, uradnega opravičila.
Vendar država tega nikoli ni naredila.
...in zakaj se temu opravičilu ne pridružijo Bavčar, Peterle, Janša in še bi se našel cvetober slovenskih junakov...
— frajgajst (@frajgajst80) February 25, 2022
Zagovornik pravic izbrisanih, nekdanji ustavni pravnik Matevž Krivic je lani ob Pahorjevi napovedi opravičilo ocenil za farso.
Po njegovi oceni je država v teh 30 letih vprašanje izbrisanih reševala s figo v žepu.
Na to kažejo tudi podatki. Od 25.671 izbrisanih si jih je status v 30 letih uredilo zgolj 12.492.
Torej Bavčar ni bil po naključju predčasno izpuščen ;)
— Lucido (@LucidoDominus) February 24, 2022
Tisti, ki jim to ni uspelo, večinoma živijo v tujini, saj so Slovenijo zapustili.
Slovenija je ob vseh izbrisanim storjenim krivicam za nezakoniti izbris določila petkrat nižjo odškodnino, kot jo je s pilotno sodbo leta 2012 dosodil veliki senat ESČP. Pa še te odškodnino okoli 80 odstotkov izbrisanih nikoli ni videlo. Pahorjevo opravičilo je tako farsa, izbris pa ostaja neizbrisna sramota na pročelju slovenske države in vseh desnih vlad, naslednic nekdanje Peterletove vlade.
Pogoji, da bi ti po tako imenovanem zakonu o izbrisanih lahko uredili stalno prebivališče v Sloveniji, so bili tako ostri, da se večinoma niso odločili niti poskusiti, opozarja Krivic.
Še vedno pa v državi živi med 15 in 20 tistih, ki tudi tri desetletja pozneje nimajo ne začasnega ne stalnega prebivališča, niti državljanstva, s tem pa tudi nikakršnih pravic.
Slovenija se je sicer z mednarodnimi pogodbami zavezala, da bo apatridnost preprečevala - toda v tem primeru še vedno krši mednarodno pravo.
Odškodninski zahtevek je medtem uspelo uveljaviti samo 5777 osebam.
...po roku za oddajo prošnje in nas je veliko še čakalo na ODGOVOR!
— Prof.dr.mag.art.Leo (@theevilevi) February 21, 2023
Razumeš ali ti rabim še narisati?
Dejstvo je, da smo mnogi prosilci za državljanstvo izbrisani še preden se je o naših prošnjah sploh odločalo; iz registra je izbrisano 25.671 ljudi, ki so v #SLO imeli...
...vložim prošnjo za državljanstvo, še 1x tudi plačam takso, zato sem bil izbrisan "samo" 1 leto, moja bivša soproga pa več kot 10 let!
— Prof.dr.mag.art.Leo (@theevilevi) February 21, 2023
Torej, NI ŠLO ZA PRIDOBITEV #SLO DRŽAVLJANSTVA, AMPAK ZA IZBRIS IZ REGISTRA STALNEGA PREBIVALSTVA, ki nam je vzel osnovne pravice za preživetje!
Država je izbrisanim določila le 50 evrov odškodnine na mesec izbrisa - kar je malenkost v primerjavi s pravo škodo zaradi izgub služb, zdravja...
Razpada družine in izgonov...
Za izbris je od teh, ki si jih naštel odgovoren samo tovariš Bavčar. Najbolj sta pa kriva orgličar Peterle in gangster Jajo iz Jajca. Jajčič, ti si totalni bedak!
— igor Hribar (@19avgust) February 22, 2022
Slovenija je ob vseh izbrisanim storjenim krivicam za nezakoniti izbris določila petkrat nižjo odškodnino, kot jo je s pilotno sodbo že leta 2012 dosodil veliki senat ESČP.
Pa še te odškodnine okoli 80 odstotkov izbrisanih nikoli ni videlo.
Brez skrbi, Peterle zagotovo ne bo pokopan s častno stražo. Si tega ne zasluži. Je med najbolj odgovornimi za razkroj države. On je bil predsednik vlade, ko so se zgodili izbrisani in ko je Janša trgoval z orožjem! In je bil tiho. Baraba!
— miha.stamcar@hotmail (@mihastamcar) January 12, 2023
Pahorjevo opravičilo je tako farsa, izbris pa ostaja neizbrisna sramota na pročelju slovenske države in vseh desnih vlad, Demosove vlade in naslednic nekdanje Peterletove vlade.
