petek, 29. november 2024 leto 29 / št. 334
Afganistan je »poraz in grozljivka za ZDA in zvezo NATO«, USA Today svari: »Bidnova 'vrnitev Amerike' je sedaj v ruševinah!«
V tem trenutku je že povsem jasno, da bo imel poraz ZDA in zaveznic Washingtona v zvezi NATO velike geopolitične posledice.
Prizori iz Kabula so zelo podobni nekdanjim prizorom iz vietnamskega Saigona.
And so it goes. The end. pic.twitter.com/PaoTLei8S9
— Yaroslav Trofimov (@yarotrof) August 15, 2021
Helikopterji odvažajo begunce in vojake, številni, ki so pomagali ZDA v njihovem 20-letnem »boju proti terorizmu« pa so prepuščeni svoji usodi.
To je huda lekcija za vse, ki se zanašajo na »ameriško zavezništvo.«
Desperate scenes at Kabul airport as Afghans try to flee the Talibanhttps://t.co/hbwae2Js4Y pic.twitter.com/4cKw971ZWb
— BBC News (World) (@BBCWorld) August 16, 2021
Od bližnjevzhodnih držav do držav jugovzhodne Azije, vse do BiH, Kosova in baltskih držav – vsi lahko vidijo, kako malo pomenijo ameriške in garancije zveze NATO!
Premagali pa so jih talibani, taisti, ki so jih ZDA nekoč same oboroževale!
This is what happens when the Deep State gets involved....CIA trained ....Funded...Armed .... pic.twitter.com/j14A7N0vGw
— Boner (@_boner71) August 16, 2021
To je poraz tudi za Slovenijo in osebno za Janeza Janšo, ki je za intervencijo v Afganistanu navijal in jo branil z vsemi sredstvi.
"Bilo bi namreč izjemno nespametno, da velike napore, ki smo jih vsi skupaj vložili v Afganistan, zavržemo tako, da nekaj mesecev pred koncem misije, vržemo puško v koruzo."
— Uroš Esih (@UrosEsih) August 15, 2021
JJ, 20.5. 2012
Da gre za največji poraz zveze NATO priznava sedaj tudi slovenski predsednik vlade.
Toda bolj prav bi bilo, če bi se pokesal tudi za to, ker je osebno podpiral napade na Afganistan, Irak in vse ostale ameriške intervencije, ki so se zmeraj končale enako.
Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300.000 mož Talibanom je doslej največji poraz za #NATO v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni. Prepuščanje afganistanskih zaveznikov terorju Talibanov pa je sramotno dejanje. Vse skupaj simbol konca neke dobe. https://t.co/JM9wvpQBgW
— Janez Janša (@JJansaSDS) August 16, 2021
Intervencija v Afganistanu ni imela za cilj samo uničenje oporišč Al Kaide, pač pa tudi izgradnjo demokracije in zaščita pravic vseh, predvsem pa žensk.
Te pa so sedaj prepuščene svoji usodi.
Jok dekleta iz Afganistana, ki pravi, da bodo afganistanske ženske ostale pozabljene v zgodovini in prosi vse, da naj molijo za njih je pretresljiv, prav tako kaotični in tragični prizori obupanih ljudi, ki poskušajo zbežati z letališča v Kabulu.
Daleč najvišji davek bodo plačale ženske in dekleta. Vsi so jih pustili na cedilu. Doma in v tujini. https://t.co/hek6gD2nNd
— Emilija Stojmenova Duh (@emilija) August 15, 2021
Ameriški časnik »USA Today« piše o »Bidnovi afganistanski grozljivki« in o tem, kako se je napačen račun z dobrimi nameni končal z »katastrofalnimi, predvidljivimi rezultati.«
»Le malo ameriških predsednikov je doživelo razkritje svojih zmot na tako spektakularen način v realnem času, kot Joe Biden v Afganistanu,« poudarja USA Today.
»Verjetnost, da bodo talibani pregazili vse in imeli v oblasti celotno državo je izjemno neverjetna,« je Joe Biden dejal novinarjem julija, ko je javnosti sporočil, da se ZDA umikajo iz Afganistana.
Nov afganistanski poslanec... prvi dan v službi. Katere stranke že? https://t.co/gHEmCT8tx4
— Aleš Veber (@AlesVeber) August 16, 2021
Toda že včeraj je padel tudi Kabul, afganistanski predsednik Ašraf Ghani pa je pobral šila in kopita ter zbežal. Domnevno v Tadžikistan, toda ta država zdaj trdi, da o tem ne ve ničesar.
»To ni Saigon,« se je pred novinarji zmrdoval zunanji minister ZDA Anthony Blinken in zavračal primerjavo med kolapsom Južnega Vietnama dve leti zatem, ko so leta 1975 ZDA zapustile državo.
Toda medtem ko je govoril, so helikopterji neprestano preletavali Kabul in evakuirali še zadnje ameriške civiliste in vojake.
Takole v treh točkah zgodovina vse zgodbe... na hitro. Mi se lahko kot soudeleženi najdemo v točki dve in tri. https://t.co/Q7YN77rcDb
— Aleš Veber (@AlesVeber) August 15, 2021
Še bolj neprijetna je še ena primerjava –, da je celo komunistični režim v Afganistanu vzdržal še leto in pol zatem, ko je Sovjetska zveza leta 1989 zapustila deželo po Hindukušem, sedaj pa je marionetni ameriški režim v Kabulu strmoglavil še predno so enote ZDA v celoti zapustile državo.
Zanimiva primerjava. Sovjetska zveza se je umaknila iz Afganistana l. 1989, režim, ki ga je podpirala, je padel šele leta 1992. Po 20ih letih in ogromnih vsotah denarja se režim, ki ga podpira ZDA in ostali iz NATO pakta, sesuje praktično v enem tednu.
— Marko Rusjan (@Adornoisdead) August 15, 2021
»Bidnovo zunanjepolitično geslo in obljuba svetu 'Amerika se je vrnila' po letih Trumpovih nesmislov, sedaj leži v ruševinah,« opozarja USA Today.
Medtem slavijo ameriški nasprotniki.
Ameriškega veleposlanika so z zastavo v rokah že evakuirali iz Kabula.
BREAK: US Ambassador to #Afghanistan has been evacuated from the embassy, American flag in hand
— Darren McCaffrey (@DarrenGBNews) August 15, 2021
Kitajska pa je pripravljena na prijateljske odnose in sodelovanje z Afganistanom ter pozdravlja možnost za poglobitev vezi s to državo, je po vrnitvi talibanov na oblast v Kabulu danes sporočila tiskovna predstavnica vlade v Pekingu.
»Talibani so večkrat izrazili upanje v razvoj dobrih odnosov s Kitajsko in se veselijo sodelovanja Kitajske pri obnovi in razvoju Afganistana,« je danes novinarjem povedala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying.
»To pozdravljamo. Kitajska spoštuje pravico Afganistancev, da neodvisno odločajo o svoji usodi, in je pripravljena nadalje razvijati prijateljske odnose in sodelovanje z Afganistanom,« je dodala.
Pozvala je talibane, naj zagotovijo »gladek prenos« oblasti in držijo obljubo, da se bodo pogajali o vzpostavitvi »odprte in vključujoče islamske vlade« ter zagotovili varnost Afganistancev in tujih državljanov.
Kitajsko veleposlaništvo v Kabulu po njenih besedah ostaja odprto.
Ne ena velika sramota, to je ena velika žalost. Trenutno situacijo je bilo mogoče napovedati 20 let nazaj, pa kaj, ko je bilo treba prodajati in kupovati orožje. In tudi vse vlade v Slo so podložno sledile tej zahtevi. In ob naslednji “intervenciji” NATA se bo zgodba ponovila! https://t.co/1yRK4IT3FC
— Vera Kozmik Vodušek (@VeraKozmik) August 16, 2021
Medtem se bo ruski veleposlanik v Afganistanu že v torek sestal s talibani, Rusija pa se bo o priznanju njihove vlade odločila na podlagi njihovega ravnanja, je danes sporočeno iz Moskve.
Rusija je v zadnjih letih večkrat gostila predstavnike talibanov, tam so potekala tudi mirovna pogajanja.
Njen veleposlanik v Kabulu Dmitrij Žirnov je medijem povedal, da so talibani že vzpostavili »javni red«, varujejo rusko veleposlaništvo, šole za dekleta pa ostajajo odprte.
No, poleg njiju so resnični zmagovalci banke, ki so financirale orožarsko zgodbo in usposabljanje od začetka 80-ih dalje.
— Aleš Veber (@AlesVeber) August 16, 2021
»Naš veleposlanik je v stiku s talibanskim vodstvom, jutri se bo srečal s talibanskim koordinatorjem za varnost,« je predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Zamir Kabulov povedal v pogovoru za moskovsko radijsko postajo Eho.
Pogovori naj bi se sicer osredotočili na to, kako namerava talibanski koordinator za varnost zagotoviti varnost za rusko veleposlaništvo v Kabulu.
Afghans are trying to fly out of #Kabul, clinging to the fuselage og American C-17 Globemaster.
— Anonymous Operations (@AnonOpsSE) August 16, 2021
Beginning of a sad story. #AfghanistanCrisis #TalibanTakeover pic.twitter.com/jBrLjEwUSZ
V nedeljo, ko so talibani prevzeli oblast v Afganistanu, je Kabulov dejal, da Rusija nima načrta evakuirati svojega veleposlaništva.
Dejal je še, da se bo Kremelj o priznanju nove vlade v Kabulu odločil na podlagi »ravnanja talibanskih oblasti.«
»Pozorno bomo opazovali, kako bodo v bližnji prihodnosti vodili državo. Glede na rezultate bodo ruske oblasti sprejele potrebne sklepe,« je sklenil Kabulov.