Izraelske zastave gor, okupatorje pa bliskovito domov: Šest zadnjih slovenskih vojakov že zapustilo Afganistan

Po več kot dvajsetih letih se neuspešno končuje tudi sodelovanje vojakov Slovenske vojske v operaciji zveze NATO v Afganistanu.

Cilji, ki so si jih zadali ob začetku intervencije namreč še zdaleč niso uresničeni, slovenski vojaki pa se iz Afganistana vračajo bliskovito in v nasprotju z dosedanjimi napovedmi.

Šest slovenskih vojakov je po četrtkovi odločitvi Janševe vlade namreč že zapustilo Afganistan in so danes v zgodnjih jutranjih urah pristali na letališču v Rimu.

Drgač se da prsa ven, ne trebuhe!

— Jameson Tsingtao  (@JTsingtao) May 19, 2021

Zdaj bodo nadaljevali pot proti Sloveniji.

Vlada je namero o koncu sodelovanja pripadnikov Slovenske vojske v misiji zveze NATO Odločna podpora v Afganistanu sprejela šele včeraj, čeprav je že od podpisa sporazuma med ZDA in talibani jasno, da bi morala ameriška vojska državo zapustiti do 1. maja.

Ameriški predsednik Joe Biden je rok nato samovoljno podaljšal do 11. septembra.  

Slovenska vlada je nato napovedala, da bodo vojaki šli domov najkasneje do konca avgusta.

S to namero je vlada nameravala seznaniti tudi odbora državnega zbora za obrambo in zunanjo politiko, toda nato so odločitev sprejeli brez obveščanja kogarkoli, vojaki pa so morali domov že takoj po odločitvi vlade.

To je seveda zelo nenavadno.

Slovenija: Protesti muslimanske zajednice protiv izraelske zastave na zgradi vlade https://t.co/tw3UERWCiv via @IBalkanNA

— Mladen Dragojlović (@mladensa64) May 19, 2021

Je pa zelo povedno, da se je vlada za ta korak odločila takoj zatem, ko so na vladnih zgradbah zaplapolale izraelske zastave, medtem ko so se na družbenih omrežjih številni simpatizerji palestinskega Hamasa in podobnih milic pričeli zanimati za Slovenijo.

Takoj, ko je vlada na svojih zgradbah obesila zastavo Izraela, ki je okupator palestinskih ozemelj, je v Afganistanu očitno postalo prevroče za Slovensko vojsko. 

Umik je potekal v sodelovanju z Italijo, ki je vodilna država kontingenta, v katerem so sodelovali slovenski vojaki.

Ob tem je vlada sprejela tudi odločitev, da bo Slovenija v Skrbniški sklad za afganistansko nacionalno vojsko za obdobje 2021-2024 prispevala 750.000 ameriških dolarjev letno.

(ODZIV) "Po svoje je hecno, ker z zastavami nismo izkazovali nobene solidarnosti, ko so bili teroristični napadi drugod po Evropi," pravi profesor mednarodnih odnosov dr. Bojko Bučar. https://t.co/LVJn2AQiz9

— Večer (@vecer) May 19, 2021

Ameriška vojska je izvedla napad na Afganistan ob sklicevanju na pravico do lastne samoobrambe po terorističnih napadih 11. septembra leta 2001.

Že po okupaciji Afganistana pa je nato zveza NATO na poziv OZN-a in afganistanske vlade avgusta leta 2003 prevzela poveljevanje silam operacije Isaf, kar je bila prva operacija zveze NATO zunaj njenega območja.

V Afganistan je bilo največ slovenskih vojakov napotenih leta 2011, ko je v dveh izmenah sodelovalo skupaj 179 pripadnikov Slovenske vojske (SV).

V 17 letih je bilo v obe operaciji skupaj napotenih skoraj 1400 pripadnic in pripadnikov SV.

Slovenska vojska je sicer ena redkih zavezniških sil, ki v Afganistanu ni imela smrtnih žrtev.

Izobešanje tuje zastave je natančno definirano s pravili in tokrat pogoji niso bili izpolnjeni. Morda bi bilo bolje, da se poleg izraelske zastave izobesi še palestinska in povežeta v vozel v smislu želje po pomiritvi obeh ljudstev.

— Andrej Orel (@Andrej_Orel) May 19, 2021

V državi velik del prebivalstva na tuje sile kljub temu gleda kot na okupatorje, večdesetletna prisotnost tujih vojakov pa je vsekakor presegla tudi okvir ameriške »samoobrambe.«

Prav zato so se tudi vojaki Slovenske vojske znašli v vlogi okupatorjev v tuji državi, vlogi, v kateri so bili zadnjič pred tem v času Avstroogrske.

Misija tudi ni bila uspešna, kajti NATO po 20 letih končuje okupacijo Afganistana brez garancij, da država ne bo več dopuščala terorizma na svojih tleh in brez dogovora med okupacijskim silam naklonjeno vlado v Kabulu in uporniškimi talibani.

'Ova mi fotka slama srce. Ma koje ljudsko biće može ostati bezosjećajno? #Afganistan Čuvar u školi stavlja cvijeće na svaku klupu mladih učenica koje su ubili #talibani'. https://t.co/4duFBi4f0B pic.twitter.com/ODGWwKbV45

— #nadazdravic (@nadazdravic) May 18, 2021

Umik pod ognjem talibanov še dodatno kaže, da se je zavezniška operacija v Afganistanu, v kateri je sodelovala Slovenska vojska, končala ponižujoče in s porazom.

Vendar pa to žal ne bo pomenilo konca vojne v Afganistanu.

Januarja je Vladimir Norov, nekdanji zunanji minister Uzbekistana in generalni sekretar Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) opozoril, da t. i. Islamska država (ISIS) premešča borce iz Sirije v severni Afganistan.

Ameriški generali so izrazili bojazen, da bi umik mednarodnih sil lahko vodil do padca afganistanske vlade in izbruha nove državljanske vojne.

Pa tudi Američani se ne bodo povsem umaknili.

Afganistan: "Mi smo dobili vojno, Amerika je izgubila", pravijo talibani. https://t.co/bOfTmkkdm4

— VitalSever (@sever_vital) April 15, 2021

Javen umik, za kamere bo že izveden do 11. septembra.

Ameriško obrambno ministrstvo je namreč potrdilo, da imajo v Afganistanu tudi 16.000 »pogodbenikov«, ki delajo vse mogoče, večinoma pa opravljajo vojaške naloge.

Vsi ti pogodbeniki bodo, kot je opozoril že Noam Chomsky, skupaj s prikritimi okoli 1000 ameriškimi vojaki ostali v Afganistanu še naprej.