torek, 06. oktober 2026 leto 31 / št. 279
Bizarna rusofrenzija: Ruski agenti naj bi »namerno opravljali potrebe v straniščih finskih poslancev!«
Umazan trik in očiten znak ruskega vpletanja Vir: UI
Rusofobija – nekateri strokovnjaki jo zaradi kontradiktornih stališč tistih, ki bolehaj zanjo sicer označujej tudi kot »rusofrenzijo« - dobiva vse bolj bizarne oblike.
Pri rusofrenziji gre za to, da žrtev v isti sapi o Rusih govori, da izgubljajo vojno in da so šibki, hkrati pa se jim pripisujejo ogromne sposobnosti, na primer, da je njihov cilj okupacija Evrope.
V to drugo polovico rusofrenzije v enem odmevnem primeru »finske bipolarne motnje« spadajo tudi obtožbe ki prihajajo iz – finskega parlamenta.
Britanski Telegraph je tako na primer objavil najnovejše obtožbe iz Finske. Putinovi umazani triki dosegli finska stranišča, so ponosno razglasili v naslovu članka.
In dokazi?
Kdo potrebuje dokaze, ko gre za Ruse!
Sicer pa, le kdaj so tajni agenti puščali za seboj dokaze?
No, v tem primeru so jih res, ampak nič hudega, za zgodbo je to še boljše, ker dokazuje, kako zabiti so celo ruski agentje!
Rusijo so na Finskem namreč obtožili, da je v okviru bizarne eskalacije svoje hibridne vojne proti Zahodu »poslala tajne agente, da bi opravljali potrebo v straniščih finskih poslancev.«
Prejšnji teden je prišlo na dan, da je okoli 20 finskih poslancev prijavilo skrivnostne vlome v svoje domove, pri čemer je eden od politikov v svojem stranišču našel iztrebke.
Ben Zyskowicz, visoki poslanec vladajoče desnosredinske Nacionalne koalicijske stranke, meni, da je to ravnanje del ruskega komplota za ustrahovanje finskih zakonodajalcev.
Finnish politicians are blaming unflushed toilets in their homes on Russian intelligence agents. Stubb is speaking of an "attack on democracy". If that is not a metaphor, I don't know what is. https://t.co/WG84TRZPFe
— Margarita Simonyan (@M_Simonyan) October 4, 2026
»To je način, s katerim ruska obveščevalna služba kaže, da se ljudi nadzoruje, način za ustvarjanje zmede ali zaskrbljenosti,« je dejal gospod Zyskowicz.
Ruska praksa vlomov v domove poslancev in diplomatov naj bi bila že dolgo taktika njenih obveščevalnih služb.
Po metodi, ki jo je ameriško zunanje ministrstvo opisalo kot »vsiljevanje v domove«, agenti prestavljajo osebne predmete, odpirajo okna in vklapljajo alarme, da bi demoralizirali in ustrahovali svoje tarče.
»Znano je tudi, da ruski vohuni in agenti iz drugih držav z zastrašujočimi obveščevalnimi službami urinirajo v straniščih diplomatov in novinarjev, da bi pokazali, da so sposobni vdreti v njihove domove,« piše Telegraph.
V morda najbolj zloglasnem primeru je Wall Street Journal leta 2023 poročal, da se je agent ruske zvezne varnostne službe (FSB) iztrebil v kovček visokega ameriškega uradnika, medtem ko je bil ta na obisku v Rusiji.
Sarah Rainsford, nekdanja ruska dopisnica BBC-ja, se je v svojih spominih »Goodbye to Russia« spomnila, da so v njeno stanovanje vdrli vohuni in kot »vizitko« pustili »veliko neizplaknjeno zapuščino v vsakem stranišču«.
Luke Harding, novinar časopisa »The Guardian«, je prav tako trdil, da so agenti FSB pogosto vlamljali v njegovo moskovsko stanovanje, med drugim tudi takrat, ko so agenti pustili za seboj priročnik o seksu, malo pred tem, ko je bil leta 2011 izgnan iz Rusije.
#Russian intelligence services left excrement, unlocked doors, and lights turned on in the homes of #Finnish politicians in an attempt to intimidate them. My sympathies. I’m sure this will have the opposite effect. #Russians seem to have some kind of obsession with https://t.co/2kkKbR0tCM
— Putin's IBS (@kardinal691) October 6, 2026
Sovjeti so se zgledovali po nemških agentih Stasi, ki so se osredotočali na domove disidentov, da bi jih prepričali, da se jim meša.
Agentje so s sten odstranjevali slike ali zamenjali eno vrsto čaja z drugo, pri čemer so svoje žrtve večinoma pustili v nevednosti, da je za te motnje kriva Stasi.
V enem posebej zaskrbljujočem primeru so ženi ene od žrtev poslali vibrator, opozarja Telegraph.
Nekatere žrtve so zaradi tega doživele živčne zlome ali pa so se na koncu celo ubile.
Jürgen Fuchs, pisatelj, ki je bil tarča Stasija, je tehniko »Zersetzung« opisal kot »napad na človeško dušo«.
Jussi Halla-aho, predsednik finskega parlamenta, je dejal, da bo sprožil preiskavo »pomembne« serije vlomov.
Dejal je, da so v stanovanjih politikov ostale sledi, ki kažejo, da je bil tam nekdo, čeprav ni bilo znakov prisilnega vstopa in ni bilo nič ukradenega ali poškodovanega.
»Ne morem natančno komentirati števila sumljivih primerov, ki so nam znani, vendar gre v vsakem primeru za znatno število,« je dejal in dodal, da so se incidenti zgodili lani.
Ko so ga vprašali o teh incidentih, je finski predsednik Alexander Stubb dejal: »Napad na poslanca je napad na demokracijo.
»To se ne sme dopustiti ali sprejeti v nobeni obliki… Podpiram vsakega poslanca.«
Zakaj bi bili agenti tako neumni, da bi za seboj puščali očitne sledi lastnega DNK-ja in zakaj morda ne bi bilo verjetneje, da za histerijo skrbijo kar agentje zahodnih obveščevalnih služb, saj je strašenje z Rusi nujno potrebno evropskim politikom - pa je vprašanje, ki si ga nihče ni zastavil.
Kdor ne verjame, naj si prebere kaj o Operaciji Gladio.
Gládio (po latinskem gladio - meč) je ime skrivne organizacije in dejavnosti NATO po drugi svetovni vojni v Italiji. Podobne organizacije so delovale v vseh drugih državah zahodne Evrope, članicah NATA, pa tudi v nekaterih nevtralnih državah.
Strategija delovanja organizacij Gladio je vključevala ustvarjanje ozračja negotovosti z akcijami, ki so jih pripisali levičarskim skupinam.
Po strateškem načrtu NATO je bilo potrebno za vsako ceno preprečiti prevzem oblasti s strani komunistov zlasti v Italiji, kjer so bile komunistične stranke najmočnejše.
Dolgoletni predsednik italijanske vlade Andreotti je leta 1990 priznal obstoj Gladia, zanikal pa je soudeležbo organizacije v številnih bombnih napadih v »svinčenih letih«, 60-tih do 80-tih let 20. stoletja.
Parlamentarni komisiji, ki je raziskovala bombne napade je predložil seznam 622 civilistov, ki naj bi pripadali Gladiu in zatrdil, da je 127 skladišč orožja že razpuščenih. Pričanja pred komisijo (Commissione Stragi) je razkrilo povezave med Gladiom in neofašističnimi skupinami ter celo z organizacijo Rdečih brigad.
Vrhunec dogajanja je bil umor ministrskega predsednika Alda Mora, ki je pripravljal »zgodovinski kompromis« med krščansko demokracijo in komunistično stranko Italije. Ugrabljen je bil 16. marca 1978 le dan po sklenitvi načelnega dogovora o sodelovanju.
Neposredne povezave med organizacijo Gladio in umorom Alda mora niso potrjene z dokazi, je pa Gladio upoštevan v nekaterih hipotezah o ozadju tega političnega umora.
Nekatera pričanja kažejo na udeležbo ameriške obveščevalne agencija (CIA), vsaj pri oskrbi z orožjem.
And if you don’t believe this, you are a Putin loving antisemite and democracy hater. https://t.co/BmUpvIvAEo
— Pascal Lottaz (@PLottaz) October 6, 2026
Je pa res nekaj drugega – v vseh najbolj odmevnih primerih, ko so bili za nekakšne »hibridne« ali teroristične napade v zadnjih letih obtožene ruske ali iranske tajne službe, se je na koncu izkazalo, da dokazov za to - ni.
Ne glede na to pa se takšne obtožbe zelo dobro »prodajajo« medijem in očitno služijo svojemu namenu – poglabljanju rusofobije in rusofrenzije.
In če temu, da to počnejo prav ruski agenti ne verjamete, potem ste gotovo antisemit, oboževalec Putina in sovražnik demokracije, opozarja Pascal Lottaz.
