Komunisti so bili boljši: Kako se ZDA po 20-letni nezakoniti okupaciji lažno umikajo iz Afganistana

Noam Chomsky in Vijad Prashad opozarjata, da umik ameriških vojakov iz Afganistana v resnici sploh ni takšen, kot se predstavlja v javnosti.

»Ameriška invazija na Afganistan oktobra leta 2001 je bila kriminal. Bila je kriminal zaradi izjemne sile uporabljene za uničevanje fizične infrastrukture Afganistana in za zlom njenih socialnih vezi,« opozarjata avtorja.

11. oktobra leta 2001 je novinar Anatol Lievenm intervjuval afganistanskega voditelja Abdula Haqa v Peševarju v Pakistanu.

The same week in Afghanistan...#Afganistan #Afghanistan pic.twitter.com/6U81jemtxq

— julio / Caronte (@jmscaronte) May 6, 2021

Haq, ki je vodil del odpora proti talibanom, se je bil pripravljen vrniti v Afganistan pod zaščito ameriških bomb.

Vendar ni bil srečen glede tega, kako so se ZDA odločile voditi vojno. »Vojaška akcija v sedanjih okoliščinah dela stvari samo še težje – še posebej, če bo vojna še naprej trajala in bo ubitih veliko civlistov,« je dejal.

Od Američanov je zahteval, da omogočijo – politični dialog.

In vojna je res trajala naprej. Še dvajset let, v njej pa je izgubilo življenje 71.344 civilistov.

Le dialoga Washington ni omogočil.

Abdul Haq se je vrnil v Afganistan, 26. oktobra 2001 pa so ga ubili talibani.

Medtem pa se dežela znova obrača proti državljanski vojni, ki pa je zunanji minister ZDA Anthony Blinken – noče videti.

Jasno je, zakaj. Ker bi se ZDA res rade umaknile iz Afganistana, vsaj v večjem delu in deloma navidezno.

US invasion has taken shape of systematic terrorism in #Afganistan. The CIA funded & brought up Terrorist orgs. like ISIS, Taliban & Alqaeda.

Yesterday in #Kabul, they targeted Sayyid al-Shuhada high school. Dozens of students, many of them girls, have been killed & injured. pic.twitter.com/QY7yvD9ykK

— SAJJAD HUSSAIN (@Sajjad_Kargili) May 9, 2021

Vendar je novi ameriški predsednik Joe Biden že prekršil mirovni sporazum, ki ga je sklenil stari, Donald Trump.

In zato ameriška vojska skupaj z zavezniki iz zveze NATO ni odšla iz Afganistana že 1. maja, kot je bilo dogovorjeno, pač pa naj bi odšla šele 11. septembra letos.

Toda tudi ta umik ni takšen, kot se zdi, ugotavljata Noam Chomsky in Vijad Prashad.

New York Times je poročal, da imajo ZDA v Afganistanu 3500 vojakov, od tega pa »uradno« samo 2500.

#UnitedStates did not meet the May 1 troops withdrawal deadline from #Afganistan as agreed in talks with the #Taliban last year. Taliban militants launched huge assaults around the country. pic.twitter.com/pltWmEcmEk

— World Government (@World_Govern) May 4, 2021

Ameriško obrambno ministrstvo je ob tem potrdilo, da imajo v Afganistanu tudi 16.000 »pogodbenikov«, ki delajo vse mogoče, večinoma pa opravljajo vojaške naloge.

Vsi ti pogodbeniki bodo skupaj s prikritimi 1000 ameriškimi vojaki ostali v Afganistanu še naprej, prav tako pa se bo nadaljevalo zračno bombardiranje s pomočjo dronov, skupaj z akcijami posebnih enot...

ZDA bi ob tem rade prepustile Afganistan talibanom, toda pod dvema pogojema: Prvič, da v Afganistanu ostane del ameriških vojakov in drugič, da Kitajska in Rusija nimata nobene vloge v Kabulu.

Že leta 2011 je namreč tedanja zunanja ministrica Hillary Clinton v Indiji predlagala oblikovanje nove »Svilne poti«, ki bi povezala centralno Azijo skozi Afganistan in Indijo.

Samo zato, da ne bi bila uspešna kitajska »Svilna pot«, ki že nastaja in teče do Turčije.

We strongly #condemn the cowardly attach On a school in #Afghanistan #Afganistan_Bleeds @GovtofPakistan @UNGeneva pic.twitter.com/I8XAGOZ2nE

— Muhammad Amir (@muhammadamir930) May 9, 2021

Toda v Afganistanu še dolgo časa ne bo miru.

Januarja je Vladimir Norov, nekdanji zunanji minister Uzbekistana in generalni sekretar Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) opozoril, da t. i. islamska država (ISIS) premešča borce iz Sirije v severni Afganistan.

In to ne skrbi samo Afganistan, pač pa tudi druge države v okolici.

In celo, če bi se sporazum med ZDA in talibani obdržal – bi ga ISIS lahko destabiliziral…

Avtorja tudi opozarjata, da je afganistanska ustava iz leta 1987 ženskam in moškim dodelila enake pravice in ženskam omogočila, da se borijo za svoje pravice.

In ko se je Sovjetska zveza do leta 1989 umaknila iz države, je zadnji komunist na čelu afganistanske vlade, Mohammed Najibullah (1987-1992) predlagal »nacionalno politiko sprave«, ki je pravice žensk postavila visoko na dnevni red.

Toda vse to so zavrnili islamisti, ki so imeli podporo Združenih držav Amerike in mnogi med njimi so ostali na oblasti vse do danes.

»Nobenih lekcij se nismo naučili. ZDA se bodo 'umaknile', toda še vedno bomo ostali tukaj, da bi lahko matirali Kitajsko in Rusijo. Te geopolitične igre pa so nad vsem, kar res skrbi Afganistance,« opozarjata Noam Chomsky in Vijad Prashad.

In imata prav.

2/ The #US is surrendering the country to the Taliban. The Taliban, who took the city of Baghlan the day before yesterday. You can see where it is on the map. The north of the country. On the ruler, you can note how much from Baghlan to the Tajik border. #Afganistan pic.twitter.com/wQ9L9qw288

— Aleksandr Zarnadze (@Zarnadze22) May 8, 2021

Res je, celo komunisti so bili boljši. Ne samo, da so modernizirali državo, tudi umik vojakov Sovjetske zveze ni bil lažen, pač pa resničen.

To pa za ameriški umik očitno ni mogoče reči.

In da, tudi Slovenska vojska je v svojo in našo veliko sramoto sodelovala in še vedno sodeluje pri ameriški okupaciji Afganistana.