ponedeljek, 02. december 2024 leto 29 / št. 337
AKOS »ne pozna tehničnih razlogov«, zaradi katerih bi Huawei lahko »označili za proizvajalca z visokim tveganjem«
Nedavno je sodišče na Švedskem razveljavilo nekatere ukrepe tamkajšnjega regulatorja komunikacijskih omrežij, s katerimi je bil eden od proizvajalcev na trgu diskriminiran.
Ob hajki zoper podjetje Huawei, ki jo je sprožila odhajajoča Trumpova administracija, se je nato oglasil tudi predsednik uprave Ericssona, podjetja, ki je eno od konkurenčnih podjetij podjetju Huawei predvsem na področju tehnologije 5G.
Predsednik uprave Ericssona je dejal, da bi švedska odločitev o prepovedi uporabe opreme za tehnologijo 5G Huaweija v primeru švedskih operaterjev omejila svobodno konkurenco in trgovino.
Slovenska vlada pa je glede tega ravnala popolnoma drugače.
Po doslej znanih podatkih sta se pod osnutek dokumenta, ki določa Huawei kot dobavitelja z »visokim tveganjem« v Sloveniji podpisala Boštjan Koritnik, minister za javno upravo in Uroš Svete, direktor uprave za informacijsko varnost.
To je še toliko bolj nenavadno, saj doslej ni bil predstavljen niti en sam dokaz, ki bi podprl obtožbe, ki so jih prvotno sprožile Združene države Amerike oziroma sedanja ameriška administracija, ki pa po porazu Donalda Trumpa že zapušča položaje v Washingtonu.
Kot razlog za omenjeni ukrep naj bi bilo navedeno, da je Huawei »podjetje z visokim tveganjem« zato ker »podjetje sodeluje s komunistično partijo Kitajske in na Kitajskem ni vzpostavljen zakonodajni ali demokratični sistem nadzora in ravnotežja.«
Torej je očitno, da gre v tem primeru za političen, ne pa varnostni ali tehničen razlog. Na podlagi takšnih razlogov pa bi bilo mogoče povsem ustaviti trgovino s praktično katerokoli državo sveta.
Ko smo preverjali razloge za izločitev Huaweija s slovenskega trga, smo z ministrstva za javno upravo dobili odgovor, da nam omenjenega dokumenta ne morejo posredovati, ker ima stopnjo zaupnosti »interno.«
Od Uroša Sveteta, direktorja uprave za informacijsko varnost, v nasprotju z zakonom o medijih - nismo dobili prav nikakršnega odgovora.
[ANÁLISIS] @Tony_Jin_Yong, CEO de @HuaweiSpain, valora la nueva era #digital: "Cada euro invertido en digitalización aportará tres al crecimiento económico"
— Escudo Digital (@DigitalEscudo) December 12, 2020
https://t.co/RpFt5ZI4tA#Huawei #Covid_19 #5G #Tecnología #TransformaciónDigital
Nekoliko bolj jasni pa so bili medtem na Agenciji za komunikacijska omrežja Slovenije (AKOS).
O tem, v kakšni fazi je sprejem ukrepov zoper Huawei oziroma zoper »tvegane ponudnike opreme« so nam predlagali, da se obrnemo na - Ministrstvo za javno upravo.
Na vprašanje, »ali lahko navedejo tudi kakšne tehnične in ne zgolj politične razloge, na podlagi katerih bi bilo potrebno Huawei označiti kot proizvajalca z visokim tveganjem, saj se podjetje lahko pohvali s številnimi certifikati in uspešno prestanimi testi kibernetske varnosti svoje opreme?«, pa so nam z AKOS-a odgovorili: »Ne, takšni razlogi agenciji niso poznani.«
O tem kako bo primer iz Švedske vplival na razmere v Sloveniji v AKOS-u niso želeli dajati napovedi, na vprašanje, ali so proučili tudi učinek omejevanja konkurence na slovenskem trgu v primeru sprejetja omejevalnih ukrepov proti Huaweiju pa so odgovorili: »Agencija je izvedla raziskavo uporabljene opreme v obstoječih javnih komunikacijskih omrežjih. Z njenimi rezultati, ki so, enako kot študija sama, označeni z oznako interno, je seznanila nacionalno delovno skupino za implementacijo Nabora orodij EU za zmanjševanje tveganj v 5G omrežjih.«
O tem, za koliko se bodo v primeru nastanka duopola Nokia-Ericsson dvignile cene opreme, telefonov, infrastrukture 5G in druge opreme, ter kakšen bo vpliv omenjenega omejevanja konkurence na padec BDP-ja v Sloveniji so nam z Agencije sporočili, da »tega ne morejo napovedati« prav tako pa ne tudi vpliv tega na BDP v Sloveniji, saj to ni vprašanje iz njene pristojnosti.
Toda znano je, da bi bile v vsej Evropi izgube ob takšnem koraku izjemno visoke.
Slovenia joins Kosovo and N. Macedonia in the #Huawei 5G ban.
— Stefan Vladisavljev (@vladisavljev_s) November 5, 2020
Albania has joined the US's clean network initiative back in August.
Serbia is a story for itself, Montenegro had bigger issues to deal with this year.
Croatia is under pressure, but there is no official ban so far
Zato se številne evropske države upirajo pritiskom Trumpove administracije.
Hrvaška vlada pod taktirko premierja Andreja Plenkovića na primer, ni klonila pod pritiski Washingtona, tako kot so klecnili na Kosovu, Severni Makedoniji ...
Mnogi opozarjajo pred prehitrim izključevanjem Huaweija.
Dober pokazatelj dejanske pomembnosti #Slovenia v svetu.
— Blaž Zgaga (@blaz_zgaga) November 1, 2020
Samo popisovalcev je na Kitajskem 3,5x več kot prebivalcev Slovenije.
In potem ljubitelj Tibeta in Tajvana #corrupt @JJansaSDS za interese @realDonaldTrump prepove @Huawei in obračunava s Kitajsko @ChinaEmSlovenia. https://t.co/MoLYHN4O0F
AKOS sicer na področju zagotavljanja nacionalne in kibernetske varnosti nima nobenih pristojnosti, pač pa je Agencija pristojna za sprejemanje potencialnih tehničnih zahtev glede zagotavljanja varnosti javnih komunikacijskih omrežij in storitev elektronskih komunikacij v okviru zakona ZEKom-1.
Toda več kot povedno je, da v upravi za informacijsko varnost o razlogih za varnostna tveganja molčijo, v ministrstvo za javno upravo skrivajo svoje sklepe za oznako »interno«, AKOS pa razen političnih ne pozna nobenih »tehničnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo potrebno Huawei označiti kot proizvajalca z visokim tveganjem.«
Sicer pa je opremo Huaweija kot varno nedavno označilo celo združenje mobilnih operaterjev.
Če ni tehničnih – kaj še ostane?
Že ta odgovor kaže, da so razlogi za izključitev Huaweija iz slovenskega in evropskega trga zgolj politični – v resnici pa politikantski.
Če AKOS ne vidi tehničnih razlogov za izključitev Huaweija s trga, varnostnih razlogov pa ni še nihče razkril, gre za očitno izrivanje konkurence pod krinko varnosti, kar je metoda, ki so jo ZDA že velikokrat uporabile pri onemogočanju tekmecev ameriških podjetij.