nedelja, 06. oktober 2024 leto 29 / št. 280
Poslanci na vrvici: prisiljeni v slikanje neveljavnih glasovnic, Pahor pa ob izbiri ustavnega sodnika očitno diskriminiral
Primer Teršek: kontrolirano glasovanje v DZ. Vir: Twitter
Glavni režiser političnih igric pri izbiri novega ustavnega sodnika je očitno predsednik vlade Janez Janša, v navezi s predsednikom države Borutom Pahorjem.
Pahor pogosto kot relevantno upošteva mnenje stranke SDS, zanemarja pa mnenja drugih strank.
Ta namreč pogosto kot relevantno upošteva predloge stranke SDS, zanemarja pa mnenja drugih strank.
Pri tem pa se pri izbiri ustavnih sodnikov dogajajo še številne druge, zelo nenavadne zadeve, ki v demokraciji ne bi smele imeti domovinske pravice.
Te dni je sicer Borut Pahor končal posvetovanja z vsemi vodji poslanskih skupin in poslancema narodnosti Državnega zbora RS o kandidatih za sodnika Ustavnega sodišča (US) in za viceguvernerja Banke Slovenije.
Na podlagi posredovanih stališč je ugotovil, »da se za sodnika Ustavnega sodišča obeta potrebna podpora kandidatu dr. Anžetu Erbežniku.«
Predsednik republike je na tej podlagi ocenil, da dr. Anže Erbežnik »izpolnjuje visoka strokovna merila za opravljanje navedene funkcije in bo predvidoma v začetku prihodnjega tedna njegovo kandidaturo posredoval Državnemu zboru.«
To, da kandidat izpolnjuje strokovna merila je sicer res, toda predsednik države je ob tem pozabil, da Državni zbor pred tem (ob tajnem glasovanju, kjer je ostalo nejasno, zakaj prejšnjič Pahorjev kandidat za ustavnega sodnika ni bil potrjen) ni podprl njegove predhodne izbire, kandidata dr. Andraža Terška, ki je imel prav tako zagotovljeno podporo in so mu stranke Levica, LMŠ in SD nato še enkrat ponovno izrekle podporo.
Če je bil predsednik države prepričan, da je že prvič dobro izbral, bi lahko pri svoji izbiri vztrajal – vendar ni.
Zadeva je še bolj nenavadna, če se pogleda iz daljše perspektive.
Ko je bil pred štirimi leti dr. Andraž Teršek edini kandidat, ga je Borut Pahor zaustavil tako, da je nenadoma sprejel kandidaturo Verice Trstenjak, ki jo je na enak način na sestanku pri Pahorju predlagala SDS.
Zakaj je Pahor pred štirimi leti kandidaturo kandidatke, ki jo je predlagala stranka SDS brez težav sprejel, tokrat, ko so Andraža Terška predlagale tri druge stranke - pa ne?
Pred tem je Trstenjakova zatrjevala, da »se ji na US ne mudi« in da »bi si tja želela čez leto ali dve.«
Zato jo je dr. Andraž Teršek tedaj odkrito vprašal, ali ji je potemtakem prav, če tisto leto na US odide on, naslednje leto pa ona?
Vendar tedaj več ni bila za to – takrat se ji je že zelo mudilo. Sklicevala se je na »poziv predsednika republike«, ki ga ne more odkloniti.
Dr. Teršek je namero spregledal kot »poskus ukane« in umaknil kandidaturo, kot pojasnjuje v lastnem zapisu na svoji spletni strani.
Letos je Borut Pahor zavlačeval z odločitvijo vse dokler Barbara Zobec ni umaknila kandidature. Ob tem je izjavil, da bo spremenil prakso -, da bo za eno mesto začel predlagati dva, da bo DZ imel več izbire.
#corrupt @JJansaSDS in @BorutPahor betonirata rumeno-modro večino na ustavnem sodišču
— Blaž Zgaga (@blaz_zgaga) September 30, 2020
Anžeta Erbežnika z Jambrekove fakultete je že večkrat podprla skrajno desna @strankaSDS.
Torpediranje Andraža Terška s strani @StrankaSMC se bo izkazalo kot usoden poseg v čl. pravice v RS. https://t.co/zyX9BF7Nlt
Nato je Barbara Zobec umaknila kandidaturo in s tem tudi Teršku praktično onemogočila izvolitev.
Po tem predsednik države Terška ni želel znova dati v novo glasovanje, čeprav je imel dr. Andraž Teršek še vedno obljubljenih 50 glasov poslancev.
Ko so stranke ponovno predlagale Terška, Pahor njegove kandidature ni sprejel, češ, da so ga predlagale stranke, ne pa Teršek. Ko je Teršek podal svoje soglasje h kandidaturi, pa je Pahor medtem že našel - novega kandidata. In to - enega samega.
Pri tem pa se zastavlja logično vprašanje - zakaj je Pahor pred štirimi leti kandidaturo kandidatke, ki jo je predlagala ena stranka, brez težav sprejel – tokrat pa ne, ko so kandidata predlagale tri druge stranke?
Očitno je, da gre za neenakopravno obravnavo.
Očitno je, da gre za diskriminacijo.
Gre, povsem očitno, za diskriminacijo dr. Adraža Terška, ki jo je – že drugič – ponovno orkestriral in izpeljal predsednik republike, Borut Pahor, ki ima očitno veliko več posluha za SDS kot za tri druge stranke, med katerimi je celo ena, ki jo je nekoč sam vodil.
Če ste se kdaj sprašavali, kako so lahko navadni Nemci brezbrižno gledali vzpon nacizma, je čas, da se ozrete okoli sebe.
— malt (@plakic2) October 2, 2020
Pri tem Pahor ni želel uradno sprejeti Terškove kandidature, ki so jo predlagale Levica, LMŠ in SD. Istočasno se v največji vladni stranki SDS niso želeli niti srečati s Terškom, čeprav jim je poziv na srečanje poslal trikrat.
Raziskovalni novinar mi je sporočil, da mu je vir razkril, da naj bi bile neveljavne glasovnice oddane tako, da se je najprej obkrožilo 'za', to fotografiralo, po tem pa obkrožilo 'proti,'
Spreminjanje odločitev Boruta Pahorja ne dokazuje samo predsednikove nestanovitnosti in kršitve lastnih, javno izrečenih zavez – kaže, da predsednik kandidate v enakem položaju obravnava neenakopravno ter da se zelo hitro vda pod pritiskom, če le sedanja največja vladna stranka nanj pritiska dovolj vztrajno in odločno.
O vsem tem je nekaj več zapisal tudi Andraž Teršek sam.
»V tistem postopku sem predvidel 6 pasti, ukan. Na eno sem bil opozorjen. Štiri sem predvidel sam. Petim sem se izognil. Šesti nisem bil kos. Ni se ji bilo mogoče izogniti. Ne na moj način. Moral bi poseči po 'nizkih udarcih', moral bi uporabiti 'veze', moral bi uporabiti informacije, ki bi tistim, ki so mi nastavili past, zelo škodovale. Tega nisem storil. In tega mi ni žal. Ostal sem, kar sem. To me veseli … Prejel sem sporočilo, da bom izvoljen, če bom točno določeno osebo 'prosil', naj mi dovoli odhod na US. Da naj prosim? Prosim? Točno določeno osebo? Raje si zvijem gleženj in odpovem vožnjam s kolesom. Raje podarim svoj Colnago Saronni 1984 komu od tistih, ki si ne zaslužijo mojega pozdrava,« je zapisal dr. Andraž Teršek.
Od oseb, ki niso ustavni sodniki, so pa z njimi v kontaktu, je bilo Teršku tudi sporočeno, da so nekateri ustavni sodniki vedeli že veliko prej, da ga tja ne bo – in se ob tem pošalili in vedro šalili.
Pred tem pa so bili močno zaskrbljeni. Sporočeno mu je bilo, da naj bi se dva od njih tudi zelo potrudila, da ga tja ne bo. Očitno sta bila pri tem uspešna, sklene Teršek.
Vendar bi te igrice lahko otežil Pahor, če bi res samostojno izbral in vztrajal pri svoji izbiri.
Imel je namreč možnost, da kljub neuspešnemu glasovanju in kljub temu, da so stranke Teršku javno izrekle podporo, tajno pa glasovale drugače – dr. Terška takoj predlaga v novo, ponovljeno glasovanje.
Vendar bi te igrice lahko otežil Pahor, če bi res samostojno izbral in vztrajal pri svoji izbiri. Toda Pahor je pred spletkami znova kapituliral.
Nihče se tudi ni odločil predlagati, da se glasovanje razveljavi in ponovi.
Pahor pa je medtem pred spletkami SDS znova kapituliral.
Informacijska pooblaščenka je kasneje odločila, da ima dr. Andraž Teršek pravico do vpogleda v neveljavne glasovnice in da mu jih mora DZ - posredovati.
Vendar jih DZ ni posredoval.
»Raziskovalni novinar mi je sporočil, da mu je vir sporočil, da naj bi bile neveljavne glasovnice oddane tako, da se je najprej obkrožilo 'za', to fotografiralo, po tem pa obkrožilo 'proti,'« je zapisal dr. Teršek.
To bi lahko preverili le s preverjanjem neveljavnih glasovnic.
Vendar podoben spor o preverjanju na Upravnem sodišču teče že – tretjo leto.
Teršek trdi, da bi sodniki morali ta spor rešiti po sedeminutnem premisleku in polurnem pisanju sodbe.
Zdaj že javno priznavajo, da jih vladavina prava moti in skrbi. Počasi bodo le priznali, da so fašisti. pic.twitter.com/ywai0D4pH7
— Gregor Vesel (@GeorgLesev) October 3, 2020
Ne glede na to pa je neizpodbitno, preverljivo dejstvo, da v primeru Andraža Terška predsednik države predloga kar treh strank ni sprejel kot uradne kandidature tako, kot je to storil v primeru Verice Trstenjak, torej pri predlogu stranke SDS pred štirimi leti.
V primeru dr. Andraža Terška predsednik države predloga kar treh strank ni sprejel kot uradno kandidaturo tako, kot je to storil v primeru Verice Trstenjak, torej pri predlogu stranke SDS pred štirimi leti.
Na Predsednika Državnega zbora RS, Igorja Zorčiča, je dr. Andraž Teršek na koncu naslovil apel, da se pri dr. Erbežniku (katerega kandidaturo Teršek podpira) ne bi ponovilo to, kar se je zgodilo Teršku: »Zagotovite dejansko tajnost glasovanja; ne dopustite, da je v prostoru, kjer se obkrožajo glasovnice, več kot ena oseba; ne dovolite vstopa v prostor, kjer se obkrožajo glasovnice, z mobilnimi telefoni ali podobnimi napravami; razmislite ponovno o predlogu, da morajo poslanke in poslanci glasovati bodisi 'za' bodisi 'proti,' potem pa temu primerno izpopolnite Poslovnik DZ.
In če se po glasovanju pojavi utemeljen, razumen dvom, da se ni glasovalo tajno, po vesti, avtonomno, brez predhodnih navodil in brez predhodnega dogovora, kandidat pa ni bil izvoljen, razveljavite glasovanje in ga ponovite. Preprečite, po svojih možnostih in močeh, da bi se dr. Erbežniku sploh lahko zgodilo isto, kot se je meni.«
