Enajst članic zveze NATO bo skupaj šolalo pilote – ampak med njimi ni Slovenije

V času, ko se je bilo potrebno odločiti za vstop v zvezo NATO so predstavniki takratne vlade pogosto predstavljali vse prednosti, ki jih bi s tem lahko imela Slovenija – predvsem bolj poceni in lažje nabavljanje orožja, skupni centri za šolanje, logistični centri (tudi na slovenskih tleh), koriščenje kapacitet zavezništva za Slovensko vojsko in podobno.

Od leta 2004 pa do danes je velik del teh obljub ostal prazna črka na papirju.

Kar se je izvršilo, je bilo vezano predvsem na Slovenijo in na sodelovanje Slovenskih vojakov v raznih misijah po svetu, od Kosova pa do Afganistana, kjer so talibani na koncu okupatorje »nabrcali v rit«, kot se je nedavno izrazil sam ameriški predsednik Donald Trump.

NATO countries sign LoI to create a network of pilot training facilities in Europe. Read more at https://t.co/zxjejL1tgR#militaryaviation #pilottraining @NATO #NATO #Bulgaria #Croatia #CzechRepublic #Greece #Hungary #Montenegro #NorthMacedonia #Portugal #Romania #Spain #Turkey pic.twitter.com/QEttyrDngw

— Scramble (@scramble_nl) June 21, 2020

Zgodba se sedaj ponavlja tudi ob skupnem šolanju pilotov enajstih članic zveze NATO.

Enajst članic zveze NATO, med njimi tudi dve sosedi Slovenije (in še dve državi naslednici SFRJ), je namreč ustanovilo skupen program šolanja pilotov letal in dronov v Evropi.

To so Bolgarija, Hrvaška, Češka republika, Madžarska, Črna gora, Romunija, Grčija, Severna Makedonija, Portugalska, Španija in Turčija, ki so podpisale pismo o nameri za ustanovitev NATO centra za šolanje letenja v Evropi (Nato Flight Training Europe - NFTE).

Skupaj bodo prispevale sredstva in opremo za šolanje pilotov bojnih letal, helikopterjev in dronov.

Veliko manjših držav namreč ima potrebo po šolanju pilotov, vendar v tako majhnem obsegu, da to ne opravičuje ustanovitev letalskih centrov v teh državah.

Skupno šolanje pilotov pa je zato toliko bolj razumno.

Obenem bo ta pobuda omogočila pilotom, da se bodo, kot je dejal namestnik generalnega sekretarja zveze NATO, šolali »bliže domu.«

Sporazum so torej podpisali vsi obrambni ministri zainteresiranih držav, med njimi pa ni bilo – Mateja Tonina, slovenskega obrambnega ministra.

Če bi ljudje imeli več pameti, ne bi bili člani NATO teroristov in proračun za vojsko bi lahko bil nižji. Kaj nam je treba pošiljati vojsko po tujini za interese imerialistov? https://t.co/kNekgSvf5C

— a. storman (@a_storman) June 21, 2020

In to prav tistega, ki v novem programu vlade glede oboroževanja vojske želi na vsak način imeti tudi transportno letalo.

Da bo letalo seveda potrebovalo tudi šolano posadko in da bi tudi Slovenski vojski prav prišlo šolanje pilotov Pilatusov in helikopterjev ter dronov, tega očitno ni pomislil.

Zakaj Slovenije v tem programu ni, smo namreč že pred prazniki vprašali tudi slovensko obrambno ministrstvo, vendar odgovora še vedno nismo prejeli.

Druge države k temu pristopajo veliko bolj odgovorno.

Hrvaška ima v bazi Zemunik močan center za šolanje pilotov in letala.

Piloti se šolajo na letalih Zlin 242L, pa tudi na turbopropelerskem letalu Pilatus PC-9, kar je tudi edino bojno letalo Slovenske vojske.

Za šolanje pilotov helikopterjev uporabljajo helikopterje Bell 206B jet Ranger III.

To bi lahko bilo zanimivo tudi za Črno goro in za BiH, ki sicer sodeluje samo v Partnerstvu za mir.

Vprašanje izbora države šolanja je pomembno tudi za pilote, ki v nekajletnem šolanju razvijejo svoj odnos tudi do države gostiteljice šolanja.

Črna gora je doslej na primer šolala pilote v Grčiji in Severni Makedoniji, vendar se vse bolj opira na hrvaški šolski sistem.

Podobnih kapacitet je veliko tudi v drugih državah, v sodelovanju s katerimi bi Slovenska vojska lahko morda lahko prej prišla do potrebnih kadrov.

Obenem iz nalog samih pilotov izhaja, da v SV po sedanjem načinu šolanja pridobijo usposobljene vojaške pilote šele, ko so stari najmanj 32 let, medtem ko so v drugih državah in po nekdanjem sistemu v Jugoslaviji podobno usposobljeni piloti končali šolanje s 26 leti (ali celo manj), kot je že leta 2010  pokazala zaključna naloga Marka Lipovca, slušatelja 21. generacije šole za častnike, specializanta letalstva.

Da je starost slovenskih pilotov previsoka, je po njegovi anketi menilo 79 odstotkov samih slovenskih vojaških pilotov, 88 odstotkov pa jih je bilo že pred desetletjem prepričanih, da se odhodi iz vojske dogajajo predvsem zaradi neurejenega statusa.

11 Nato members join forces for pilot training programme https://t.co/yc6pRv9wyF via @DefenceTech_Mag

— SHAPE_NATO Allied Command Operations (@SHAPE_NATO) June 23, 2020

Od tedaj pa se je zaradi krize stanje v Slovenski vojski zgolj še poslabševalo.

Sedaj NATO ponuja vsaj neke nove priložnosti.

Minister Matej Tonin pa – nič.