sreda, 12. februar 2025 leto 30 / št. 043
Američani kažejo pomorske mišice: V Južnem kitajskem morju kar tri letalonosilke hkrati
![Američani kažejo pomorske mišice: V Južnem kitajskem morju kar tri letalonosilke hkrati](https://insajder.com/sites/default/files/styles/resize_800/public/upload/news/images/letalonosilka.jpg?itok=TU0OoXCR)
Medtem ko se svet ukvarja s pandemijo in protesti zoper ZDA, pozornost pa krade tudi ameriški predsednik Donald Trump s svojimi norčijami, se na več koncih sveta odnosi med državami zaostrujejo.
Potencialno nevarno žarišče, kjer se soočajo največje sile sveta, je v tem trenutku Južno kitajsko morje.
V tem delu sveta so prvič v treh letih istočasno kar tri ameriške letalonosilke, ki patruljirajo in zagotavljajo »svobodo plovbe« tudi v vodah, ki jih Kitajska smatra za svoje.
In the China-US power competition, how will middle powers like Malaysia choose? See the piece from Dr. Ngeow Chow-Bing.
— SCS Probing Initiative (@SCS_PI) June 10, 2020
South China Sea Tensions: Malaysia’s Strategic Dilemma https://t.co/ZXVvX0lDBR
Letalonosilka USS Theodore Roosevelt se nahaja v Filipinskem morju nedaleč od Guama.
Letalonosilka The USS Nimitz je v Pacifiku pred ameriško zahodno obalo.
Letalonosilka USS Ronald Reagan pa je zapustila pristanišče v Japonski in deluje v Filipinskem morju, vendar nekoliko južneje.
The pandemic has made both sides more sensitive, while, there is still a shred of necessary rationality. See new piece of https://t.co/vQuehuoFq4 Bo @HuBo0001
— SCS Probing Initiative (@SCS_PI) June 13, 2020
China-US Military Confrontation in the South China Sea: Fact and Fiction @Diplomat_APAC https://t.co/00N9j7A3Tm
Letalonosilka USS Roosevelt se je na morje vrnila iz Guama, kjer je morala pristati zaradi izbruha pandemije Covid-19 na svojem krovu.
Ker je to v pismu, ki je postalo javno zahteval poveljnik letalonosilke, prav tako pozitiven na koronavirus, so ga celo odpoklicali, kar je v ZDA sprožilo burne proteste.
Po oceni časnika Time gre za »masivnen prikaz pomorske sile v regiji, ki je prepolna konfliktov med ZDA in Kitajsko in je hkrati dokaz, da je ameriška mornarica v primerjavi z najhujšimi časi koronavirusa znova polno operativna.«
Zaradi pandemije so namreč več ameriških ladij in letalonosilk morali vrniti v pristanišča ali pa jih tam zadržati, ker se je bolezen hitro širila med mornarji, ki so morali delati brez možnosti vzdrževanja socialne distance.
V manjši meri je pandemija prizadela tudi mornarice drugih držav, na Kitajskem pa so se tedaj pojavile celo ocene, da bo morala njihova vojska to priložnost izoristiti za vojaške akcije, usmerjene predvsem proti Tajvanu.
Neobičajna koncentracija treh ameriških letalonosilk, od katerih vsako bojno skupino spremlja tudi množica rušilcev, križark, podmornic in drugih plovil blizu meja Kitajske se ob tem dogaja v trenutku, ko ZDA obtožujejo Kitajsko, da je odgovorna za izbruh koronavirusa ter ponavljajo še ostale znane očitke zoper Kitajsko.
Building militarised islands and air force runways in South China Sea.
— HK Gov News Translator / (@HKGTranslator) June 12, 2020
“China is not a military threat, Borrell says and defends 'realistic' view of Beijing — but the US and Asian nations see things differently.”pic.twitter.com/FoDwY33Qf9
Washington moti tudi nov varnostni zakon, ki zmanjšuje avtonomijo Hongkonga, ob tem Bela hiša nasprotuje tudi militarizaciji umetnih otokov v Južnem kitajskem morju in zavrača politiko Kitajske do Tajvana.
ZDA so tudi prepovedale študij v ZDA vsem kitajskim študentom, ki imajo zveze s Kitajsko ljudsko armado.
![Letalonosilka Nimitz, nad njim letalo F/A-18E Super Hornet](https://insajder.com/sites/default/files/upload/news/images/letalonosilka_nimitz_leovkoletalo_f_18.jpg)
Ameriška strategija nacionalne varnosti ob tem Kitajsko označuje kot največjo grožnjo ameriški nacionalni varnosti.
»V kitajskih zapisih je bilo veliko ocen o tem, kako so ZDA hudo prizadete zaradi Covida-19 in da je zato vojaška pripravljenost nizka, zato je to morda način, da ZDA sporočajo Kitajski, da naj se ne preračunajo. Kitajci pa bodo to zagotovo videli kot primer ameriške provokacije in kot dokaz, da so ZDA vir nestabilnosti v regiji,« je ocenil Bonnie Glaser, direktor projekta »Kitajska moč« v Centru za strateške in mednarodne študije.
Kljub temu se je nekaj spremenilo – ameriške letalonosilke se v času pandemije v tujih pristaniščih več ne ustavljajo za dlje časa, pač pa se ustavijo samo za toliko časa, kot je potrebno, da si obnovijo najnujnejše zaloge.
To je sedaj del »nove normalnosti.«
China has reportedly been practicing sinking ships with missiles in the South China Seahttps://t.co/fbN3E6559b
— Dan Carey (@DanCare62744698) June 12, 2020
Get in touch with China see if they will supply us with them. Tell them we are going to wipe America off the map, besides our supporters and those in our organization.
Kako dolgo bo del iste tudi izjemno velika koncentracija ameriške vojske v te delu sveta in kakšen bo odgovor Kitajske, pa še vedno ni povsem jasno.
Vendar ameriški strokovnjaki opozarjajo, da Kitajska na umetnih otokih, ki so »nepotopljive letalonosilke« Pekinga, že pazljivo in vztrajno namešča vojaško opremo, gradi letališča in jih opremlja tudi z novimi raketami dolgega dosega.