sreda, 27. november 2024 leto 29 / št. 332
Novi kosovski predsednik vlade napovedal tožbo za genocid proti Srbiji, ki pa ni mogoča – ker Kosovo ni država!
Kosovo je dobilo novega predsednika vlade.
Kosovski parlament je za novega premiera Kosova potrdil vodjo stranke Vetevendosje (Samoodločba, ne Samoopredelitev) Albina Kurtija.
Njegovo imenovanje je podprlo 66 od 120 poslancev.
Kurti je v nagovoru poslancem obljubil novo obdobje, v katerem ne bo več prostora za korupcijo in nepotizem.
Pripravljen je tudi na dialog z Beogradom o normalizaciji odnosov, a je obenem napovedal tožbo proti Srbiji »zaradi genocida« na Meddržavnem sodišču v Haagu oziroma zaradi vojnih zločinov med spopadi in vojno na Kosovu v letih 1998 in 1999.
Istočasno se je zavzel tudi za obvezno uvedbo trimesečnega vojnega roka.
V tem primeru bi bili rekruti tudi Srbi, ki bi bili tako prisiljeni, da služijo v tej vojski in morda tudi, da v določenem trenutku streljajo na svoje sonarodnjake iz ožje Srbije.
Chairman Kurti https://t.co/0gqoh4SWdc
— Rhood 4: High Stakes (@rhoodchitin) February 5, 2020
Nekdanji študentski aktivist Kurti je oblikoval koalicijo skupaj z Demokratsko zvezo Kosova (LDK) in poslanci etničnih manjšin.
Obe večji stranki sta bili doslej v opoziciji, a sta na predčasnih volitvah oktobra lani zmagali.
Kurti in vodja LKD Iso Mustafa sta se o koaliciji pogajala vse od volitev 6. oktobra lani.
Wer ist Albin Kurti? Anmerkungen zum neuen Ministerpräsidenten des #Kosovo https://t.co/MOEYMxb6KL
— RT Deutsch (@RT_Deutsch) February 5, 2020
Glavna vprašanja so se nanašala na delitev položajev v vladni administraciji.
Po sklenjenem dogovoru bo vlado sestavljalo 15 ministrstev, od teh jih bo vsaka od strank vodila po šest, preostale tri pa bodo prevzeli predstavniki etničnih manjšin. Med njimi sta tudi dva kosovska Srba, predstavnika Srbske liste.
Dalibor Jevtić bo minister za skupnosti in vrnitev, Ivan Milojević pa je minister za razvoj.
Predčasne oktobrske volitve so na Kosovu razpisali, ko je premier Ramush Haradinaj julija lani po skoraj dveh letih in pol odstopil s položaja. To je storil zaradi povabila posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu na zaslišanje.
V Srbiji je oblikovanje nove kosovske vlade že naletelo na kritike.
Med člani vlade je namreč tudi Anton Ćuni, ki je v Srbiji obsojen zaradi vojnih zločinov, saj je blizu karaule Košare na albanski meji – kjer so vojaki Vojske Jugoslavije med agresijo leta 1999 vztrajno in uspešno branili mejo pred veliko številčnejšim nasprotnikom – že leta 1998 sodeloval pri uboju petih vojakov jugoslovanske armade, napadenih iz zasede.
Kurti's minister kills Serbs in Basket: Here's who will lead the defense department in the so-called government. Kosovo Politics https://t.co/Ep4rSduXsX
— Constantinos R. (@2Nearchos) February 5, 2020
Ćuni je v skupini sedmih pripadnikov OVK v Srbijo vpadel iz Albanije.
Iz zasede so ubili pet vojakov, nato pa jim odvzeli še orožje in jih oropali, tako da so jim odvzeli osebne stvari. Streljali so tudi na helikopter, ki je želel napadene odpeljati v bolnišnico.
Leta 2009 je tožilstvo za vojne zločine Srbije prišlo do posnetkov tega napada.
Convicted terrorist & separatist, the new PM of the so-called Kosovo, Albin Kurti, has appointed Anton Cuni as new defence minister. Anton Cuni is a convicted (in absentia) terrorist who was responsible for the murder of 5 Serb/Yugoslav soldiers in an ambush back in 1998. pic.twitter.com/XxwGc1kuNJ
— Who are the Friends of Serbs? (@FriendsOfSerbs) February 5, 2020
Višje sodišče v Nišu je Ćunija obsodilo na 15 let zapora.
V kosovski vladi pa bo obsojeni Ćuni sedaj opravljal naloge ministra za obrambo.
Minister za zunanje zadeve Srbije Ivica Dačić je predlagal, da naj se kosovska vlada pri sestavljanju tožbe za genocid zoper Srbijo obvezno posvetuje tudi z družinami žrtev iz Starega Grackega, ubitih iz avtobusa Niš-ekspres, ubitih otrok v Goraždevcu in v Klečki ter z vsemi od 200.000 Srbov, ki jih je nekdanja Osvobodilna vojska Kosova (OVK) pregnala s Kosova.
»To bi bil res izjemen primer v pravni praksi, da krvnik sodi žrtvi in če je to ena od prvih točk Kurtijevega programa, potem se s tem ugaša še najmanjše upanje na oživljanje dialoga,« je dejal Ivica Dačić in opozoril, da mora na Kosovu za varnost skrbeti KFOR in da je kakršna koli vojska Kosova v pokrajini nesprejemljiva.
Minister za obrambo Srbije Aleksandar Vulin pa je dejal, da bi bila tožba Albancev proti Srbiji enako smiselna, kot če bi »ustaši tožili taboriščnike iz Jasenovca.«
Opozoril je tudi, da je samo od prihoda mednarodne skupnosti na Kosovu bilo v pokrajini ubitih več kot 1000 žrtev in da zato nihče ni odgovarjal.
»Niti poskus ustvarjanja vojske, niti tožba za genocid ne bosta minila brez odgovora Srbije. Niso Šiptarji oblikovali vojsko Kosova ob tihem soglasju zveze Nato, da bi sodelovali v mirovnih operacijah. Vojska se oblikuje zato, da bi se borila, Šiptarji pa ne bodo napadli niti Albanije in ne Črne gore in ne Severne Makedonje. Vojska Kosova je resna grožnja miru na Balkanu. Kurti je na prvo mesto tako imenovanega ministrstva za obrambo postavil obsojenega vojnega zločinca, sedaj pa bi želel v vojsko šiptarskih teroristov prisiliti tudi Srbe, ki živijo na Kosovu in Metohiji. To ni prvič, tudi ustaši so srbske otroke oblačili v ustaške uniforme,« je dejal srbski minister za obrambo Aleksandar Vulin.
V uvedbi naborniške vojske tudi drugi komentatorji vidijo še večjo provokacijo, kot pa je bila uvedba carin oziroma 100-odstotnih taks na vse blago iz ožje Srbije.
The US diplomat asked Kurti to consider dropping the 100 percent tariffs on Serbian goods, stating that Serbia should also drop its derecognition campaign against Kosovo.https://t.co/pelPhhg8hy
— Tsarizm (@Tsarizm_com) February 5, 2020
Države EU in ZDA sicer zahtevajo, da Kosovo ta ukrep, ki je v nasprotju z mednarodnimi sporazumi, odpravi.
Prav zaradi teh carin je zastal tudi dialog Beograda in Prištine.
Kurti je napovedal, da bo carine ukinil, namesto tega pa uvedel druge ukrepe.
Konec leta 2018 je sicer kosovski parlament sprejel tri zakone, ki omogočajo transformacijo kosovskih varnostnih sil v vojsko.
To pa je v nasprotju z resolucijo VS OZN 1244, ki varnost poverja KFOR-ju, v katerem so tudi slovenski vojaki.
Tudi ustava Kosova navaja, da je vojsko mogoče uvesti samo skozi ustavne spremembe, ki zahtevajo soglasje srbske skupnosti na Kosovu.
Kurti je takoj po prevzemu vlade odšel tudi pred spomenik ustanovitelju OVK Ademu Jašariju, ubitem v boju s srbskimi policisti, ki ga je imenoval kot »mučenika« in žrtev za svobodo.
V Srbiji velja za terorista.
Še največ težav pa bo imel nov predsednik kosovske vlade pri poskusu, da za »genocid« na Kosovu obtoži Srbijo.
Dojče vele: Albin Kurti da se spremi na kompromis sa Srbijom https://t.co/7u1mqK9EU7
— Kosovo online (@KosovoOnline) February 5, 2020
Kot je pojasnil profesor pravne fakultete Bojan Milisavljević lahko tožbe pred Meddržavnim sodiščem v Haagu vlagajo samo države, Kosovo pa tudi po posvetovalnem mnenju tega sodišča to ni, prav tako pa ni članica OZN.
In to kljub temu, da so Kosovo nekatere države (med njimi tudi Slovenija) celo priznale kot državo.
»Če je bil genocid res izvršen, potem so ga leta 1999 proti vsem narodom izvedli Nato z bombardiranjem celotne Srbije leta 1999, ko so s Kosova bežali tako Srbi kot Albanci, vendar so se Albanci nato vrnili po koncu bombardiranja,« je dejal odvetnik Branislav Tapušković.