Poraz Slovenije pred sodiščem EU: sledijo dvostranska pogajanja o meji s Hrvaško, pod taktirko nove vlade?

Več let smo opozarjali, da se je Slovenija pritožila na - napačno sodišče. In to se je z odločitvijo sodišča v Luksemburgu sedaj – žal – pokazalo za povsem točno.

Sodišče EU v Luksemburgu je namreč odločilo, da ni pristojno v tožbi Slovenije proti Hrvaški glede izvrševanja arbitražne odločbe.

Slovenska agentka Maja Menard sicer pravi, da gre za »nevaren precedens.«

Sodisce EU je le omenilo ustaljeno nacelo v MP, da se morajo mednarodne pogodbe spoštovati (pacta sunt servanda). HR enostransko iz arbitraznega sporazuma ne more izstopiti, nihce pa je ne more prisiliti, da bi jo spoštovala.

— Rok (@esaeuno) January 31, 2020

Toda po drugi strani je res, da so pravni strokovnjaki takšno odločitev pričakovali.

Odločitev sodišča je hud, pa čeprav samo medijski udarec za Slovenijo.

Sama odločitev sicer ne pomeni, da sodba Arbitražnega sodišča ne velja več, je pa z odločitvijo sodišča v Luksemburgu Slovenija izgubila iz rok mehanizem, s katerim bi lahko prisilila Hrvaško v izvrševanje sodbe.

Glede arbitraže se pritožimo na sodišče EU, ki nam pove da, da v tem primeru nima pristojnosti, plačati moramo svoje in hrvaške sodne stroške, pa zunanji minister @MiroCerar še vedno govori o uspehu. #butale

— Darinka Vrabič (@DarinkaVrabi) January 31, 2020

Arbitražna sodba tako ostaja mrtva črka na papirju, saj jo Hrvaška zavrača.

Odgovornost za to pa vsekakor nosijo vse pretekle vlade, predvsem pa vlada iz časov Boruta Pahorja, nato pa tudi Cerarjeva vlada.

Te vlade bi lahko z bolj vztrajno blokado Hrvaške pred njenim vstopom v EU in NATO dosegle bistveno boljši sporazum o arbitraži s Hrvaško, kot pa so ga.

V Insajderju smo ob tem večkrat opozarjali, da o veljavnosti sodbe arbitražnega sodišča lahko presoja samo sodišče v Haagu.

Za to pa bi Slovenija potrebovala privolitev Hrvaške.

Slovenija je sicer na Sodišču EU v Luksemburgu tožila Hrvaško zaradi kršenja evropskega pravnega reda, ker ni spoštovala arbitražne razsodbe.

Sodišče je zapisalo, da so slovenski očitki Hrvaški glede kršitev prava EU zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji akcesorni (podrejeni, op. a.) v razmerju do domnevne kršitve obveznosti iz zadevnega dvostranskega sporazuma s strani Hrvaške.

Glede razlag, da je Sodišče EU naložilo Hrvaški izvršitev arbitražne odločbe. Ali pa jo pozvali k temu. To je res močna interpretacija. Besednjak sodišča (wording) je veliko bolj medel in posreden. Še enkrat objavljam ključna dela. pic.twitter.com/aTgeaN9Qpg

— Peter Žerjavič, Delo (@ZerjavicDelo) January 31, 2020

Še posebej bizarno je bilo to, da je glavne poudarke sodbe ob 9. uri zjutraj prebral predsednik sodišča Koen Lenaerts v hrvaščini, saj je jezik postopka jezik tožene stranke.

Nekateri so kljub temu poskusili medijsko omiliti udarec, ki ga je doživela Slovenija.

Profesorica prava Evropske unije na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik je tako na primer dejala, da je bil poziv sodišča Sloveniji in Hrvaški, da morata storiti »vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe«, po njeni oceni »največ, kar smo lahko dobili«.

Tudi zunanji minister Miro Cerar je ob odločitvi sodišča EU, da ni pristojno v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže, izrazil zadovoljstvo, da je sodišče potrdilo, da je arbitražna razsodba veljavna in zavezujoča. Ob tem je izrazil obžalovanje, da sodišče ni zbralo dovolj poguma, da bi odločilo o tem pomembnem pravnem vprašanju.

butl, že spet strel v koleno
nobenega denarja ni škoda za to, da tudi EU sodišče potrdi, da sodba AS velja pic.twitter.com/m9gHJXp5yb

— s d (@stanka_d) January 31, 2020

Cerar, ki opravlja tekoče posle, je v izjavi za medije torej izrazil zadovoljstvo, da je sodišče izrecno pritrdilo, da je arbitražna odločba zavezujoča in veljavna in jo morata obe državi izpolniti.

S tem smo po njegovih besedah dosegli pomemben cilj.

Vendar sodišče tega dejansko ni naredilo – pozvalo je samo obe državi, da naj poiščeta skupno rešitev, ne pa, da izvršita arbitražno razsodbo.

Dominantni režimski mediji vlagajo velike napore, da bi javnost prepričali, da naj bi Sodišče EU odločilo, da morata državi arbitražno odločbo uresničiti. Kar pa sploh ni res. Sodišče je reklo, da naj državi lojalno rešita medsebojni spor o meji v duhu mednarodnega prava.

— MŠtrtak (@MStrtak) January 31, 2020

»Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, vendar sta ti državi članici v skladu s 4. členom pogodbe EU zavezani, da si lojalno prizadevata za vzpostavitev dokončne pravne rešitve tega spora v skladu z mednarodnim pravom,« je zapisalo sodišče.

V tem stavku pa seveda ni niti besedice o uresničevanju arbitražne razsodbe.

Pravnika Ernest Petrič in Verica Trstenjak poudarjata, da zaradi spodletele tožbe veljavnost arbitražne odločbe ni pod vprašajem, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel pa poudarja, da je vladna kriza, ki smo ji v Sloveniji priče v tem trenutku, tudi priložnost za to, da se »revidira oziroma na novo definira slovensko-hrvaške odnose.«

 »Slovenija je bila v tem primeru slabo pripravljena. Napake so bile večletne, nikakor ne moremo reči, da gre zgolj za napako vlade v odstopu. Je pa res, da, če bi dobili to tožbo, v bistvu ne bi še nič dobili, s tem, ko smo jo izgubili, pa tudi ni še nič izgubljeno. Arbitražna odločba vseeno velja, meja je v tem smislu določena, vendar se mora po mednarodnem pravu začeti izvajati,« je opozorila mednarodna pravnica Verica Trstenjak.

Trstenjakova je opozorila, da je Slovenija Hrvaški dovolila, da je v različne akte EU vnašala določbe, ki so zanjo pomenile izjeme, med drugim tudi v akt o pristopu Hrvaške k EU leta 2013.

Sodišče EU ni pristojno za reševanje mejnega spora med SLO in HRV. Kdo pa je, da sosedo prisili k upoštevanju arbitraže? Sicer je ta boj, v trenutku ko Janša z odpadniki sestavi novo vlado, izgubljen. Sam bo veljavnost sodbe preklical in sprejel povabilo Plenkoviča k bilaterali.

— Aurelio Juri (@AurelioJuri) January 31, 2020

Področje ribištva se tako po tej pogodbi začne izvajati šele, ko se »začne v celoti izvajati arbitražna odločba«, hrvaško pristopno pogodbo citira Trstenjakova.

»To pomeni, da je bila Hrvaška vedno en korak naprej in da so si vedno določali izjeme. Ne vem, kaj so delali zaposleni na naših ministrstvih, da so dopustili takšne izjeme,« je kritična Trstenjakova.

Ko gre za poziv sodišča obema državama, naj si prizadevata za dokončno pravno rešitev spora, pa pravi, da sodišče vedno nalaga državam, naj delujejo po načelu lojalnega sodelovanja.

»To nič ne pomeni, daje pa Hrvaški neko zavezo, da je vezana na načelo lojalnega sodelovanja v EU,« še dodaja Trstenjakova.

Ker pa tudi arbitražna sodba dopušča možnost, da se Slovenija in Hrvaška dogovorita sami in drugače od sodbe arbitražnega sodišča, takšen neslaven razplet slovenske tožbe pred sodiščem EU v Luksemburgu pomeni, da bi se morebitna nova vlada lahko pričela s Hrvaško pogajati o mejnem vprašanju na novo, pa čeprav bi bilo izhodišče Slovenije arbitražna razsodba.

Sodišče EU zaskrbljujoče omejuje pomen mednarodnega prava za EU in njen pravni red. Slab dan za pravo EU. Pozitivno: Sodišče EU ugotavlja, da morata državi storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe po členu 4. @strankaSD @MZZRS @ZerjavicDelo https://t.co/syJujRAEPa

— Milan Brglez (@milan_brglez) January 31, 2020

To bi morda omogočilo, da Slovenija in Hrvaška nato skleneta bilateralni sporazum, ki bi bil v interpretaciji Slovenije samo »dopolnilo« arbitražnega sporazuma, medtem ko bi za Hrvaško to bil popolnoma nov sporazum.

S takšnim ciljem bi se nova, desna vlada pod vodstvom Janeza Janše lahko pričela pogajati z vlado Andreja Plenkovića.

Miro Cerar meni, da je sodišče pritrdilo stališčem Slovenije.
Plenković: 'Odluka EU suda je pobjeda hrvatskih argumenata

Kdo je tu zdaj nor.

— Janez Umek (@UmekJanez) January 31, 2020

Vendar pa bi bilo to hkrati spodkopavanje same arbitražne razsodbe, hkrati pa bi bil celo takšen, bilateralni sporazum, ki bi nadomestil arbitražno razsodbo za Slovenijo seveda nujno slabši od same arbitražne, istočasno pa tudi neuresničljive razsodbe.

Vse bolj jasno je, da je Slovenija naredila zgodovinsko napako, ker Pahorjeva vlada Hrvaški vse do rešitve mejnega vprašanja ni zablokirala vstopa v EU in NATO in je prehitro popustila pod pritiskom ZDA in s strani nekaterih članic EU. 

Nekatere napake pa so, še posebej v zunanji politiki – žal – nepopravljive.