nedelja, 24. november 2024 leto 29 / št. 329
Erjavec: Arbitražna odločba je zelo jasna in ne potrebujemo posebnega dvostranskega dogovora s Hrvaško
Arbitražna odločba je zelo jasna in ne potrebujemo posebnega dvostranskega dogovora, je danes po seji vlade v zvezi z navedbami, da Hrvaška oblikuje predlog o dvostranskem sporazumu o meji na podlagi arbitražne odločitve, dejal zunanji minister Karl Erjavec.
Erjavec je sicer pozdravil dejstvo, da se politični vrh na Hrvaškem pogovarja o arbitražni odločbi, saj so bili ves čas na stališču, da ta ne obstaja. Očitno so ugotovili, da obstaja, in zato danes politični vrh, je dejal. Po njegovih besedah na Hrvaškem ugotavljajo tudi, da ima lahko nespoštovanje odločbe negativne posledice.
"To je prvi korak k prepoznanju arbitražne odločbe s strani Hrvaške," je prepričan Erjavec.
Po njegovi oceni je bil signal Zagrebu dan tisti trenutek, ko "smo zaustavili pot Hrvaške v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), saj se je od takrat retorika spremenila".
Glede predloga, o katerem pišejo hrvaški mediji o dvostranskem sporazumu na podlagi arbitražne odločitve in posebnem režimu za ribiče, je Erjavec menil, da je nesprejemljiv za Slovenijo.
Pri tem je zunanji minister spomnil, da smo že večkrat imeli dvostranska dogovarjanja s Hrvaško, a na koncu niso veljala, na primer sporazum Drnovšek-Račan. "Če bi šli v neke dvostranske pogovore v tem smislu, da se tudi spreminja vsebina arbitražne odločbe, se bojim, da bi to pomenilo, da bi lahko zaključili s spoštovanjem arbitražne odločbe," je pojasnil.
Erjavec zato meni, da je treba vztrajati pri tem, da Hrvaška implementira arbitražno odločbo.
Dodal je, da glede režimov na morju sicer obstajajo različne možnosti. "To so stvari, ki jih potem, ko je odločba implementirana, lahko razumsko dogovorimo in so tudi v skladu s pravom EU," je poudaril Erjavec.
Minister je ob tem poudaril, da je treba slovenske ribiče zaščititi. Spomnil je, da je Slovenija ves čas do odločbe vztrajala pri stališču, da je celoten Piranski zaliv slovenski, sodišče pa ga je Sloveniji prisodilo 80 odstotkov. "Menim, da moramo to črto varovati in izvajati pristojnosti, zlasti pa je treba ribičem ponuditi podporo, da bodo lahko lovili ribe v slovenskem morju," je dejal.
Pričakuje sicer, da bi lahko hrvaška stran povzročala kakšne incidente, kar pa je v nasprotju z njeno retoriko, ko je bila izdana odločba. "Govorili so, da se je treba incidentom izogibati, zdaj pa vidimo, da Plenković celo poziva hrvaške ribiče, naj lovijo v slovenskem morju," je spomnil Erjavec.
Odgovoril je tudi na vprašanje, koliko se lahko obrnemo na Evropsko komisijo, saj je predsednik komisije Jean-Claude Juncker v sredinem govoru o stanju EU povedal, da si želi, da bi Hrvaška čim prej vstopila v schengen in da ni primerno, da bi se komisija vmešavala v pogovore Cerar-Plenković.
Erjavec meni, da gre za napačno interpretacijo hrvaških medijev, saj da je Juncker povedal, da Hrvaška ne izpolnjuje pogojev za schengen in si želi, da bi jih. In ko jih bo, ni lepo, če so blokade. Po Erjavčevih besedah je Juncker posebno vlogo dal spoštovanju vladavini prava, kar je zelo močno sporočilo za Hrvaško.
Hrvaški premier Andrej Plenković je za danes sklical sestanek s predsedniki hrvaških parlamentarnih strank o odnosih med Hrvaško in Slovenijo. Kot je dejal, je cilj srečanja, da se dogovorijo o osnovnem okviru pogovorov z Ljubljano v kontekstu obiska slovenskega premierja Mira Cerarja v Zagrebu.
Po poročanju hrvaških medijev bo premier iskal podporo za pogajanja s Slovenijo o dvostranskem sporazumu o meji, pri čemer naj bi bila podlaga za dogovor junijska odločitev arbitražnega sodišča, čeprav Hrvaška sodbe ne priznava. Zagreb naj bi se poskušal s Slovenijo dogovoriti za poseben režim za hrvaške ribiče v Piranskem zalivu.