Erjavec z informacijo za vlado o pravnih možnostih za implementacijo arbitraže

Zunanji minister Karl Erjavec je pripravil informacijo glede pravnih možnosti v zvezi z implementacijo arbitražne odločbe in pričakuje, da bo uvrščena na današnjo sejo vlade. Kot je povedal v izjavi medijem, želi pridobiti tudi soglasje vlade za začetek iskanja najustreznejše pravne pisarne, ki bi lahko v tej zadevi zastopala Slovenijo.

Kot je ob prihodu na sejo vlade v izjavi novinarjem pojasnil slovenski zunanji minister, težko napove, ali bo vlada danes obravnavala tudi zemljevide slovenskega ozemlja po arbitražni razsodbi, ker pred sejo še ni bil znan končni dnevni red.

Sicer pa je Erjavec že v ponedeljek napovedal, da bo za vlado pripravil informacijo glede pravnih možnosti, glede na to, da Hrvaška odločbe ne spoštuje. Gre zlasti za možnosti tožb.

Kot je danes pojasnil, ta tožba ne bi ničesar zadržala na terenu, torej pri implementaciji arbitražne odločbe. Pač pa gre za presojo, ki bi jo dalo Sodišče EU v Luksemburgu, ali Hrvaška s tem, ko ne želi implementirati arbitražne odločbe, krši pravni red EU. Spomnil je, da je implementacija arbitražne odločbe navedena v pristopni pogodbi Hrvaške v EU. "Veliko je pravnih možnosti, zato je prav, da to informacijo podam vladi in da dobimo tudi mandat za to, da najamemo najboljše strokovnjake s področja prava EU," je dejal.

Glede pravnih zastopnikov je sicer treba najprej počakati, da poteče šestmesečni rok za pripravo podlag za implementacijo arbitražne odločbe.

Del ekipe bo, tako Erjavec, gotovo tudi vodja slovenske odvetniške ekipe v arbitražnem postopku Alain Pellet, ki je usposobljen zlasti za področje pomorskega prava, gotovo pa da bo znal tudi priporočiti, katera pisarna je najmočnejša za pravo EU. Kot je pojasnil minister, imajo dogovor, da bo tudi po izdaji arbitražne odločbe in v času implementacije nudil vso potrebno pravno pomoč, saj je treba določene zadeve v odločbi tudi pravilno interpretirati.

Na vprašanje, ali ne zaupa Hrvaški in je najboljša možnost tožba, je Erjavec odgovoril z oceno, da se hrvaški premier Andrej Plenković nahaja v zelo težkem položaju in ima vrsto težav v notranjepolitičnem prostoru. "Prav implementacija arbitražne odločbe je zadeva, kjer si pač želi priskrbeti zadostno podporo v domači javnosti," ugotavlja Erjavec, a dodaja, da bi morala Hrvaška počasi začeti spoznavati, da bo treba spoštovati mednarodno pravo in arbitražno odločbo.

Sicer pa se po njegovih ocenah Hrvaški to že maščuje. "Vidimo, kaj se dogaja glede postopka za članstvo v OECD, verjetno bodo nastopile še kakšne druge težave," je dejal. Če Hrvaška ne priznava meje med Slovenijo in Hrvaško, "če ne ve, kje ima svoje meje oz. misli, da so njene meje tam, kjer je Slovenija", po njegovem mnenju tudi težko postane del schengna.

Tudi danes je Erjavec spomnil, da je meja na morju na podlagi arbitražne odločbe določena in morajo tam slovenski državni organi izvajati svoje pristojnosti. Spomnil je na zagotovilo predsednika vlade Mira Cerarja in policije, da slovenska policija tam izvaja svoje naloge. To sicer sodi v pristojnost ministrstva za notranje zadeve, je pristavil Erjavec in spomnil, da ga je Cerar pred nekaj dnevi zaradi tovrstnih izjav kritiziral, da ni policijski minister.

Po Erjavčevem mnenju je treba vse postoriti v zvezi z implementacijo odločbe na kopnem, kjer lahko Slovenija to stori. Spomnil je, da je treba med drugim spremeniti zakonodajo in pripraviti zemljevide.

dejan_zidan.jpg

Tudi prvak SD Dejan Židan je pred sejo vlade poudaril, da mora Slovenija narediti vse, kar je treba. "Če bo treba tožiti Hrvaško, bo tudi tožena," je napovedal in dodal, da je meja določena in kjer je možno, jo bo Slovenija sama implementirala. Židan pravi, da Slovenija ne sme nasesti na pogoste provokacije Hrvaške, ki skuša napasti arbitražno odločbo.

"A ta je dokončna in z odločnostjo ter nekoliko pameti bo čez čas tudi implementirana," je prepričan. Meni namreč, da bodo tudi Hrvatje prej ali slej spoznali, da morajo živeti znotraj mednarodnega pravnega reda, sicer so na škodi.

Dotaknil se je tudi ribiške uredbe, ki da je zelo jasna. Zgodovinske pravice, kar zadeva slovenske ribiče, segajo po njegovih navedbah skoraj do Vrsarja, a so omejene, med drugim mora druga stran izdati dovoljenje za ribolov. Vendar pa zgodovinske pravice ne veljajo za Piranski zaliv, saj je del notranjega slovenskega morja, je pojasnil.

Poudaril je še, da je arbitražna meja vsaj na področju ribištva neposredno del evropskega pravnega reda. Slovenija po besedah kmetijskega ministra upravičeno pričakuje, da bo Evropska komisija po preteku šestmesečnega roka za pripravo podlag za uresničitev odločbe odločno ukrepala.