REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Iransko maščevanje za uboj generala: na desetine raket zadelo ameriški vojaški oporišči v Iraku

Iransko maščevanje za uboj generala: na desetine raket zadelo ameriški vojaški oporišči v IrakuIranski general opozarja ZDA

Po poročanju iz Iraka naj bi več deset raket zadelo letalsko oporišče Ain-al-Asad v Iraku.

Gre za oporišče, ki ga je predsednik ZDA Donald Trump obiskal za božič leta 2018, podpredsednik Mike Pence pa decembra leta 2019.

Iranski napad je odgovor na napad z dronom, v katerem je bil v Iraku ubit general Kasem Sulejmani, poroča USA Today.

Iranska državna televizija je poročala, da so enote Iranske revolucionarne garde 'zadele oporišče Ain-al-Asad v Iraku z desetinami izstrelkov.'

Iranska državna televizija je poročala, da so enote Iranske revolucionarne garde »zadele oporišče Ain-al-Asad v Iraku z desetinami izstrelkov.«

V oporišču naj bi bilo 1500 ameriških vojakov.

Američani so potrdili napad in sporočili, da ocenjujejo škodo.

IRGC je istočasno opozorila ZDA in napovedala »uničujoče posledice« v primeru »nove agresije«.

IRGC bo istočasno ciljal tudi vse tiste države, ki se bodo spremenile v »platforme za napade« na Iran in ameriško agresijo, je napovedano na iranski javni televiziji.

Cena nafte je takoj poskočila za 4 odstotke.

»Opozarjamo vse ameriške zaveznike, ki dajejo svoja oporišča njihovi teroristični armadi, da bo tarča napada vsako ozemlje, ki bo začetna točka za agresivna dejanja zoper Iran,« je zapisala Iranska revolucionarna garda.

V sporočilu so zagrozili tudi Izraelu.

Zarif in iranska raketa

Operacija Irana se imenuje »Mučenik Sulejmeni.«

Nekatera poročila omenjajo tudi napad na druga oporišča ZDA.

Po poročanju agencije AP so napadli tudi oporišče v Erbilu.

Gre za oporišče, v katerem so tudi slovenski vojaki v Iraku.

Slovenska vlada je že sprejela sklep o evakuaciji slovenskih vojakov iz Iraka.

O napadih je bil že obveščen ameriški predsednik Donald Trump.

Glede na velike transporte letal v južni Španiji, Avianu v Italiji in prihod strateških bombnikov B-52 na Guam mnogi ocenjujejo, da bodo sedaj Iranu odgovorile tudi ZDA.

Vendar to ni povsem gotovo.

Po ocenah nekaterih ameriških senatorjev dejstvo, da v napadu Irana ni bilo človeških žrtev daje predsedniku ZDA možnost, da ne ukaže povračilnih ukrepov.

Da je (verjetno) nastala samo materialna škoda, pa je najverjetneje razultat tega, da se je Iran odzval predvidljivo, napadel očitne cilje v trenutku, ko so bile ZDA v pripravljenosti, pri tem pa je uporabil balistične rakete, ki so bile zelo dobro vidne na radarjih.

Finska vojska je prav tako poročala, da so bili vnaprej obveščeni o napadih in so se njihovi vojaki lahko pravočasno skrili v bunkerje.

Ameriški mediji ocenjujejo, da je Iran želel zgolj prizadejati materialno škodo in se izogniti mčloveškim žrtvam. 

Tudi ameriški vojaki so se lahko zato pravočasno skrili v bunkerje.

ZDA priznavajo, da je v napadu umrlo samo nekaj iraških vojakov in da je nastala materialna škoda, predvsem na helikopterjih.

»Molite,« je dejala članom svojega odbora Nancy Pelosi.

Bi pa več zaskrbljenosti lahko prinesla informacija, da je Iran samo še dva meseca oddaljen od trenutka, ko bi bil lahko sposoben izdelati jedrsko bombo, njihove jedrske instalacije za bogatenje urana globoko v osrčju planin (Fordow) pa naj ne bi moglo uničiti nobeno orožje, razen, morda – taktične jedrske bombe …

Tako vsaj ocenjujejo ruski analitiki.

Ob 3.30 zjutraj po iranskem času, eno uro po prvem napadu, je sledil drugi val iranskih raketnih napadov na ameriške cilje v Iraku. 

Mesto napada Irana na oporišče ZDA
Mesto napada na ameriško oporišče. Vir: AP

Senatorko Nancy Pelosi so o napadih obvestili, ko se je s kolegi pogovarjala o situaciji glede Irana.

»Molite« je svetovala članom svojega odbora.

Iran je sicer tehtal 13 različnih scenarijev povračilnih napadov na 27 ciljev, ki so najbližje iranskim mejam.

Gre za ameriška oporišča.

Vsak od teh scenarijev naj bi bil prava »nočna mora« za ZDA.

Voditelji Irana so pred tem opozorili, da njihovi cilji niso navadni ameriški državljani in tudi ne novinarji, pač pa samo pripadniki oboroženih sil.

Saeed Jalili, svetovalec vrhovnega voditelja Irana, je podobno, kot je pred tem naredil Trump (ki je po atentatu na iranskega generala Sulejmanija objavil ameriško zastavo) objavil sliko - iranske zastave.

Po raketnih napadih je na Twitterju Saeed Jalili, svetovalec vrhovnega voditelja Irana, podobno, kot je to naredil Trump (ki je po atentatu na iranskega generala Sulejmanija objavil samo ameriško zastavo) objavil - sliko iranske zastave.

Iraška vojska je zjutraj sporočila, da je v iraški zračni prostor priletelo 22 iranskih balističnih raket.

17 jih je zadelo območje letališkega oporišča Ain-Al-Asad v zahodni pokrajini Anbar, 170 kilometrov zahodno od Bagdada.

Pet raket je padlo pri letališču Erbil v Kurdistanu, ena raketa pa ni eksplodirala in je padla na tla pri mestu Hit v pokrajini Anbar.

Po poročanju ameriških medijev naj bi eno raketo prestregla ameriška protizračna obramba.

Tudi oblasti v iraškem Kurdistanu so sporočile, da žrtev ob raketnih eksplozijah v Erbilu ni bilo.

Vzlet iranske balistične rakete proti Iraku

Odzval se je tudi ameriški predsednik.

»Vse je v redu! Rakete, izstreljene iz Irana na dve vojaški oporišči v Iraku. Ocenjevanje žrtev in škode poteka. Za zdaj je vse v redu. Imamo daleč najmočnejšo in najbolje opremljeno vojsko kjer koli na svetu! Jutri zjutraj bom dal izjavo,« je sredi noči tvitnil predsednik ZDA Donald Trump.

Iranski zunanji minister Džavad Zarif se je tik pred Trumpovo objavo prav tako oglasil prek Twitterja.

»Iran je sprejel in izvedel ustrezne ukrepe v samoobrambi v skladu z 51. členom listine Združenih narodov in je meril na oporišča, iz katerih so strahopetno izvedli napad na naše državljane in višje državne uradnike. Ne iščemo stopnjevanja napetosti ali vojne, a se bomo branili proti vsaki agresiji,« je zapisal Zarif.

Toda istočasno je v Iranu prišlo še do nesreče ukrajinskega civilnega letala v Teheranu, ki je strmoglavilo zaradi požara v motorju.

Letališče v Teheranu - padec ukrajinskega Boeinga 737-800
Letališče v Teheranu - padec ukrajinskega Boeinga 737-800. Vir: Twitter

Nesreča ukrajinskega Boeinga 737-800 ni imela zveze z vojaškimi napadi.

V nesreči je umrlo vseh 176 potnikov in članov posadke.

To je verjetno še en razlog, zaradi katerega bi lahko Donald Trump odpovedal najbrž že načrtovane povračilne napade na Iran.

Zarif je nakazal, da je prvi odgovor Irana končan, če ne bo sledil ameriški vojaški odgovor.

V primeru novega odgovora ZDA pa so v Iranu kot naslednji cilj navedli ameriško oporišče v Dubaju, v Združenih arabskih emiratih.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke