V svetovnem gospodarstvu že opažajo simptome, ki napovedujejo gospodarsko krizo

Slovenska proračuna sta že upoštevala nekoliko upočasnjeno gospodarsko rast, toda nekateri simptomi, ki jih analitiki ugotavljajo pri analizi zdravstvenega stanja svetovnega gospodarstva kažejo, da morda ne ravno dovolj.

Na to, da je slovenski proračun izpostavljen velikim tveganjem je Slovenijo opozorila tudi Evropska komisija.

Nemčija, najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije je na primer že v recesiji. Njen BDP je v drugem četrtletju upadel za 0,01 odstotka. In malo možnosti je, da bo tretje četrtletje kaj boljše.

The Calm Before The Economic Storm https://t.co/lQgolVzMWh pic.twitter.com/pK8qUa2SuE

— ASOII (@ASOIideas) November 20, 2019

V primeru uspešnega brexita pa bo prva posledica veliko zmanjšanje nakupov nemškega blaga v Nemčiji.

Dodatno svetovno gospodarstvo obremenjujejo carinske vojne med Kitajsko in ZDA, med ZDA in EU ter med ZDA in EU, ter Rusijo na drugi strani.

Eden izmed pokazateljev, da se nad gospodarstvom znova zbirajo črni oblaki, je tudi indeks prevozov kontejnerjev v prometu.

Če se bo nemška »tehnična recesija« spremenila v resnično, ji bo sledila vsa EU – skupaj s Slovenijo.

Zmanjševanje gospodarske rasti Kitajske je težko nadoknaditi.

Is a perfect storm coming?

A picture says more than a thousand words.

History never repeats itself, but always rhymes.

paper "The present crisis, a pattern"

Int. symposium The Economic Crisis,Time for a Paradigm Shift https://t.co/7BrJ9MsoYp… …pic.twitter.com/eSnyp6R50Z

— Wim Grommen (@wimgrommen) November 22, 2019

To lahko vidimo tudi v premikih realnega blaga po svetu.

Vse več blaga se sicer dostavlja elektronsko, toda največji del blaga še vedno zahteva fizične prevoze.

To pa lepo meri Cass Freight Index oziroma indeks prevozov tovorov. Običajno je tudi dober pokazatelj dogajanja v gospodarstvu in to za nekaj četrtletij vnaprej.

Znano je, da je »signaliziral« skorajda že vsako ekonomsko krizo ali spremembo.

Podatki pa kažejo, da so spremembe tega indeksa blaga negativne že vsak mesec od decembra leta 2018. In to skrbi.

To z drugimi besedami pomeni, da se v zadnjem letu vse manj in manj blaga prevaža po svetu. Res je, da so obstajala obdobja padcev prevozov blaga brez recesije, toda velikost zadnjega padca »odpira oči«, opozarja v Forbsu John Mauldin.

#TrumpRecession (The Calm Before The Economic Storm) ASSOCIATED PRESS The global economy is slowing. Germany, for instance, may already be in recession. GDP there dropped 0.1% in this... Trump Slump World - https://t.co/oPUE3pZb82

— @ Trump_Recession #TrumpRecession #TrumpSlump (@Trump_Recession) November 20, 2019

Prevoz suhega blaga s tovornjaki je še vedno dober in to se sklada z ocenami, da poraba potrošnikov še zmeraj poganja rast. Vendar bi glede na sezono številke že sedaj morale biti višje, ampak niso. To je znak, ki kliče k previdnosti.

Padec prevozov blaga s pomočjo ostalih prevoznih sredstev – železnico, s tankerji in podobno – pa razkriva resnejše probleme v industriji in gospodarstvu sveta. Vse kaže, da imajo proizvajalci le malo upanja v to, da bodo potrošniki še naprej kupovali blago po enakih stopnjah kot doslej.  

Novembra leta 2007 so na primer ekonomski strokovnjaki zaradi 22 odstotnega povečanja internetnih nakupov v času pred zahvalnim dnevom v ZDA (očitno napačno) ocenjevali, da je pred gospodarstvom »obdobje vzpona«.

Velika recesija pa se je začela samo mesec dni za tem »ugodnim momentom.«  

To bi lahko bile slabe novice tudi za luko Koper.

Bloomberg na primer poroča, da ima koprsko pristanišče negotovo prihodnost.

Projekt nove železniške povezave med Divačo in Koprom se namreč odvija prepočasi.

Reka se že povezuje s kitajskimi investitorji, Trst pa se preko Avstrije že povezuje z Madžarsko in drugimi državami.

So rekapitulaton of #Bloomberg notes. Port of Koper was a result of my parents efforts in socialized investment by Keynes crisis rebuilding theory and Tito's dreams as was much before Interevropa and at the same time Splošna plovba. Their destruction were Kucan dreams. OK?

— Matjaz Marcina (@_matjaz) November 19, 2019

Slovenija bi zato morala hitreje zgraditi nujne železniške povezave, prav tako pa bi se lahko kot strateška napaka pokazalo to, da se zaradi različnih, večinoma političnih razlogov ni pravočasno povezala s kitajskimi investitorji, ki so začeli veliko investirati v Hrvaško.

Upad prevozov bo seveda bolj prizadel tiste, ki bodo že pred krizo imeli manj prometa.