REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Rusi podprli Macrona! Je Nato zares – »živ mrlič«?

Rusi podprli Macrona! Je Nato zares – »živ mrlič«?O zvezi Nato, ki je »možgansko mrtva«: Marija Zaharova in Emmanuel Macron

Tiskovna predstavnica ruskega Ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova se je odzvala na razburjanje, ki ga je na zahodu povzročila kritika francoskega predsednika na račun Severnoatlantskega zavezništva s pritrdilno objavo, ki jo je delila kar na Facebooku: »Macronova izjava jasno določa sedanji položaj v zvezi Nato.«

Izjava francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da je »Nato možgansko mrtev«, povsem odraža resnico, je na svojem Facebook računu zatrdila Marija Zaharova.

»Natančno tako je. Izjava povsem odraža resnico. Gre za jasno opredelitev trenutnih razmer v zvezi Nato,« je poudarila Zaharova, poroča ruska tiskovna agencija TASS.

»Kaj natanko Evropa lahko stori za nadzor nad svojo usodo? V 20. stoletju je imela dve vojni, v 19. stoletju pa neskončno število lokalnih vojn in hkrati 'dejavnosti' za širjenje idej s pomočjo sulice in meča,« je dodala.

Procesi, ki so ob koncu prve svetovne vojne sledili idealističnemu programu 14 točk takratnega ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona, s katerimi bi se na stari celini zagotovil pravičen in trajen mir, ki so evoluirali med drugo svetovno vojno, da bi se po njej razvili v gospodarsko in politično integracijo Evrope, so pomagali, da se naposled naredi konec neskončnim evropskim delitvam, je spomnila Zahrova.

»Toda pripeljali so tudi do krize identitete in razvoja,« je sklenila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva.

Zaharova se je nato znova oglasila prek Facebooka, kako bi se posmehnila trditvam generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, ki je oporekal Macronovem sklepu, da je Nato na mrliškem odru.

Stoltenberg se je namreč na Macronovo izjavo o »možganski smrti« Nata odzval z besedami, da »zavezništvo ostaja močno, saj Evropa in ZDA še povečujejta kolektivno obrambo,« poroča Reuters.

Spomnimo, nemški Spiegel je med prvimi opozoril na apokaliptične napovedi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki jih je ta podal v intervjuju za britanski Economist.

Macron ob dramatični ugotovitvi, da se Evropa ne more več zanašati na ZDA, v intervjuju nagovarja ostale evropske voditelje z besedami, da stara celina ne more več pričakovati, da bodo Združene države Amerike skrbele za varnost držav članic Nata.

»Kar trenutno doživljamo, lahko povzamemo z besedami, da je Nato možgansko mrtev, Evropa pa se je znašla na robu prepada,« je dejal Macron in dodal, da mora Evropa začeti strateško razmišljati o sebi kot geopolitični sili.

Številni komentatorji so Macronovo svarilo glede »zdravstvenega stanja« Severnoatlantskega zavezništva strnili v tri besede: »Nato je mrtev.«

»Med Združenimi državami Amerike in drugimi članicami zveze Nato ni več nikakršne koordinacije pri sprejemanju pomembnih odločitev. Nikakršne,« je poudaril francoski predsednik.

Zato je Macron, ki je po poročanju svetovnih medijev nase prevzel sila zahtevno vlogo »rešitelja Evrope« prepričan, da ZDA obračajo hrbet evropskemu projektu.

V tem kontekstu je sklenil, da je Nato živ mrlič, na korak od mrliškega odra.

»Čas je, da se zbudimo,« je poudaril Emmanuel Macron ob pripombi, da je Evropa na robu brezna.

Po njegovih besedah mora zato začeti Evropa strateško razmišljati o sami sebi kot o geopolitični sili, če želi imeti lastno usodo v svojih rokah.

V nasprotnem primeru, Evropa ne bo zmožna nadzorovati svoje usode, je opozoril predsednik Francije.

»V nasprotnem primeru Evropa ne bo več nadzorovala svoje usode,« je dejal Macron, češ da ko gre za strateško odločanje med ZDA in Natovim zaveznicam - ni več nobenega usklajevanja.

V tem kontekstu je problematiziral tudi turško invazijo na obmejno ozemlje v Siriji, kjer večinoma živijo Kurdi, do včeraj ameriški zavezniki v boju proti Islamski državi.

Umik vojske ZDA iz severa Sirije
Izdaja zavezniških Kurdov v boju proti ISIS: umik vojske ZDA iz severa Sirije je omogočil turško invazijo na območje, kjer večinoma živijo Kurdi.

»Trenutno doživljamo (z Nato) neusklajeno agresijo Turčije, ene od držav članic, ki ogroža naše interese,« je javno kritiziral neuglašenost Nata francoski predsednik.

Povedal je še, da so imele ZDA in Evropa do zdaj skupne interese, ter da se je osebno na vso moč prizadeval za dobre odnose z aktualnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, za katerega pravi, da je prvi predsednik, ki ne podpira idejo o evropskem projektu.

In četudi ne bo zmagal na naslednjih volitvah, so Trumpovi »zgodovinski dosežki« naredili svoje in ločili stare zaveznike, je trdno prepričan predsednik Francije.

Na vprašanje, ali verjame v učinkovitost Natovega člena 5 oziroma načelo, da bi v primeru napada na eno članico Nata, na pomoč priskočile vse ostale države članice, za kar mnogi analitiki menijo, da je glavno sredstvo za odvračanje napadov na članice Nata, je Macron presenetil z odgovorom: »Ne vem.«

Potem pa je postregel z dilemo: »Toda, kaj bo člen 5 pomenil jutri?«

Zato je francoski predsednik prepričan, da je skrajni čas, da se »Evropa prebudi.«

Zanimivo je, da njegova prepričanja ne delita tako nemška kanclerka Angela Merkel kot ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Oba sta vzela Nato v bran, prav tako generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg.

Toda vsi so izhajali iz izkušenj preteklosti - padca Berlinskega zidu pred 30. leti.

Tudi nemški zunanji minister Haiko Maas je nekoliko neprepričljivo izpodbijal sklepe francoskega predsednika, češ da »ne verjame, v 'možgansko smrt' Nata.«

Tako so se vsi našteti dejansko izognili komentirati klavrno stanje, v katerem se je zavezništvo znašlo v sodobnem času, o čemer si je upal prvi spregovoriti francoski predsednik Emmanuel Macron.

Macron je razen zaveznic iz Nata razburil tudi voditelje Federacije Bosne in Hercegovine z ugotovitvijo, da tudi ta država, zaradi vrnitve številnih borcev Islamske države v domovino, predstavlja grožnjo, natančneje »tempirano bombo« v osrčju Evrope.

Da pa je Nato zares »mrtev« pa je prepričan tudi Jacob Heilbrunn, urednik National Interesta, ki je o tem pisal v časniku Washington Post.

Heilbrunn zatrjuje, da je na predvečer 30. obletnice padca Berlinskega zidu Macron s svojo pripombo o »možgansko mrtvi« zvezi Nato »pokvaril zabavo«, kar kažejo tudi hladni odzivi ostalih evropskih voditeljev.

Toda resnica je, da ima Macron prav. Presenetljivo ni to, da je Nato sedaj na aparatih za ohranjanje življenja, pač pa, da je zavezništvo sploh preživelo tako dolgo, kot je.

»Toda resnica je, da ima Macron prav. Presenetljivo ni to, da je Nato sedaj na aparatih za ohranjanje življenja, pač pa, da je zavezništvo sploh preživelo tako dolgo, kot je. V veliki meri je Nato žrtev lastnega uspeha. Leta 1957 je lord Ismay, prvi generalni sekretar organizacije pojasnil, da je cilj zveze Nato, da 'obdrži Ruse zunaj, Američane znotraj in Nemce spodaj.' Formula je delovala.

Toda po letu 1989, ko se je Rusija umaknila in se je Nemčija zopet pričela vzpenjati, se je Nato podal na dolgo iskanje novega smisla. Proces so obrnili na glavo tako, da so doktrino razširjanja članstva zamenjali za definicijo njegove misije. To je neizogibno pripravilo prizorišče za novo konfrontacijo z Moskvo, ko se je zavezništvo neposredno pojavilo na predpražniku pred njenimi mejami. Rezultat je bil geopolitični slepi krog, kjer je Nato sam povzročil odpor, ki mu je omogočil, da opravičuje svoj obstoj,« opozarja Heilbrunn.

Na zunaj se zavezništvo še zmeraj sicer zdi močno in vplivno.

»Toda Trumpove lastne akcije in retorika kažejo, da želi reči 'auf wiedersehen' (nemško: 'na svidenje') zavezništvu. Njegova pripravljenost, da Turkom dopusti, da poteptajo Kurde, njegovo vztrajno hvaljenje Rusije in njegove neprestane kritike Nemčije jasno kažejo njegovo zaničevanje zahodnih zaveznikov.«

V opozorilo Trumpu je Macron uperil svoj prst v bistven problem – razpadajoče temeljno načelo »Treh mušketirjev«, ki je vodilo zavezništva: vsi za enega, eden za vse.

Ko so novinarji Economista namreč vprašali Macrona, ali verjame v člen 5 o medsebojnih obveznostih do obrambe, ko je napadena ena od članic, je francoski predsednik strumno odvrnil: »Ne vem.«

In s tem dvomom v poslanstvo Nato - poslal močno sporočilo ostalim članicam zveze Nato.

»Takšni dvomi se bodo samo še poglobili, če bo Trump uspel zmagati na volitvah leta 2020 in bo nadaljeval z uresničevanjem svojega čudnega slogana 'Najprej Amerika'. Trump je dal jasno vedeti, da gleda na svoje odnose z zavezniki skozi ekonomska očala, kjer so najprej sami dolžni poskrbeti za svojo varnost, toda večina je prepričana, da bi bila podpora predsednika v resnični krizi enako zanesljiva, kot so bile njegovi prejšnje (propadle) investicije v igralnice. Zato  je Macronova zaskrbljenost glede obstoja zveze Nato tako pravočasna, kot tudi primerna,« je prepričan urednik vplivnega National Interesta.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke