REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Skopje - detonator za destabilizacijo Balkana in Evrope? Grki na okopih: »Izdaja!«

Skopje - detonator za destabilizacijo Balkana in Evrope? Grki na okopih: »Izdaja!«Makedonija in Grčija - srditi protesti zaradi spornega imena

Premier Severne Makedonije Zoran Zaev je moral pristati na nove, predčasne parlamentarne volitve v tej državi, potem ko je Evropska unija zavrnila Skopju poslati povabilo k začetku pristopnih pogajanj z EU na nedavnem vrhu v Bruslju.

Zoran Zaev je po polomiji v Bruslju v nagovoru ljudstvu izpostavil, da se čuti odgovornega pred volivci in izrazil obžalovanje zaradi sporne odločitve vodilnih iz EU, ki jih je proti odločitvi o povabilu nahujskal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Poteza voditeljev EU je izzvala ogorčenje in jezo tako v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (ki se je odrekla celo svojemu imenu, ko mu je, na izrecno zahtevo Grkov morala dodati pridevnik »severna«) kot pri sosedih, kjer so številni  Grki ocenili Prespanski sporazum, ki mu je botroval tudi slovenski predsednik Borut Pahor, sklenjen med Zaevim in grškim premierjem Alexisom Tsiprasom – za izdajo grških nacionalnih interesov.

Pahor je bil eden od botrov Prespanskega sporazuma. Vir: Twitter

»EU ni izpolnila svojih obljub. Izpolnili smo vse svoje obveznosti, dosegli smo rezultate reformah, rešili spore s sosedi, ampak oni (EU – op. avt.) niso držali besede in niso storili, kar so obljubili. Dejstvo, da se EU ni odločila za začetek pogajanj z nami, je njihova ZGODOVINSKA NAPAKA,« je zagrenjeno in z velikimi tiskanimi črkami, kot da bi kričal, tvitnil makedonski premier po vrnitvi v domovino.

»Jezo in pritisk državljanov čutim kot še eno odprto rano. Zame osebno ta neizpolnjena obljuba predstavlja izredno slabo in nepošteno ravnanje Unije, in hkrati je zelo resna zadeva. Težko si to razlagam drugače,« je priznal razočarani Zaev.

Nanj se je nato vsul plaz besnih odzivov »Severnih Makedoncev«, ki svojemu premierju očitajo, da je »izdajalec makedonskega ljudstva,« ker je, kar zadeva reforme, na katere se sklicuje, »reformiral le ime in identiteto lastnega naroda in države«, ter da je bila »nelegalnost Prespanskega sporazuma potrjena tudi s strani ZDA in mednarodnih ekspertov« …

Don Makaron je Zaevu prek Twitterja očital, da se je »vrnil poražen, šel pa bo s političnega parketa prezrt in po težkem debaklu.«

Nekateri so Zaevu očitali še, da je »državo vrnil za 20 let nazaj«, drugi, da se je iz Bruslja »vrnil poražen,« in bo šel s političnega parketa »prezrt in po težkem debaklu,« tretji pa ga že vidijo »z lisicami na rokah«, zlasti potem, ko so nekdanji podporniki Zaeva izginili kot kafra z domačega političnega prizorišča.

Kot kažejo objave na socialnih omrežjih, podobne grožnje že prejema tudi nekdanji grški premier Alexis Tsipras, sopodpisnik Prespanskega sporazuma, ki mu zavedni Grki zaradi prodaje imena Makedonija, zdaj znova grozijo, da bo končal v zaporu ...

Na prihajajočih volitvah boste vi, državljani, odločili katero pot mora ubrati naša država. Naj ljudstvo pove, po kateri poti naj gremo naprej.

»Pripravljen sem. Moja stranka je pripravljena. Moja ekipa je pripravljena. Ne bomo zdaj klonili ali obupali zaradi teh razočaranj. Ne bomo odnehali. Borili se bomo pogumno in kljubovalno. Zaradi domovine in državljanov, stojim pred vami pokončno in odgovorno. Čistega obraza grem pred ljudi. Evropske sanje makedonskega naroda in Albancev, Srbov, Vlahov, Turkov, Romov, Bošnjakov in vseh ostalih, ki živijo v naši državi - ne bodo uničene. Zdaj potrebujem vaše stališče. Ne smemo zapravljati časa. Organizirati je treba hitre izredne volitve. Volitve, na katerih se boste vi, državljani, odločili, katero pot mora ubrati naša država. Naj nam ljudstvo pove, po kateri poti naj gremo naprej«, se je na kritike odzval Zaev.

Priznal je še, da je tudi sam »jezen in razočaran« zaradi zgodovinske napake Evropske unije in njenega izrecnega »ne« makedonskim pristopnim pogajanjem za članstvo v EU, ki »pri vseh izzivata le razočaranost in zagrenjenost«.

Zaevu pred nedavnim vrhom v Bruslju ni bil v pomoč niti poseben video spot, ki ga je širil prek socialnih omrežij in s katerim je poskusil evropske voditelje pa tudi volivce doma spomniti, na vse svoje dosežke v evro-atlantskih integracijah, ki so se sicer nanašali predvsem na spremembo imena lastne države.

Toda poznavalci razmer v regiji opozarjajo, da se je Zaev prenaglil, ko je po pogovoru s predsednikom države Stevom Pendarovskim naposled napovedal, da bo vendarle odstopil, ampak šele 3. januarja naslednje leto. Zaev je namreč neposredno po vrnitvi iz Bruslja in prvih novicah, da je že odstopil, te »govorice« sprva zatrl v kali z besedami, da »ne bo odstopil za nič na svetu«.

Nato je pod pritiski javnosti na koncu omahnil, in se sprijaznil z dejstvom, da volivci zahtevajo njegov odstop.

Zoran Zaev in protestniki (desno)

Predčasne parlamentarne volitve bodo 12. aprila leta 2020, prve javnomnenjske raziskave pa kažejo na slabe obete za Zaeva in njegovo stranko SDMS.

V vseh anketah, kot kaže raziskava »Europe Elects« že vodi opozicija, glavna tarča kritik pa ni le kmalu odstopljeni premier, ampak tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Opozicijska VMRO-DPMNE ima pred Socialdemokrati Zorana Zaeva že šest odstotnih točk prednosti.

Ni dvoma, da je Zaev - politično gledano - ogromno tvegal s sklenitvijo kompromisa z Grčijo o imenu države in drugih vprašanjih, kar naj bi državi odprlo pot v EU in Nato.

Toda makedonski in grški analitiki ocenjujejo, da zdaj zaradi zaprtih evropskih vrat lahko sledi politični obrat v državi.

Ankete že kažejo, da ima opozicijska VMRO-DPMNE pred Socialdemokrati Zorana Zaeva že šest odstotnih točk prednosti.

Evropska unija se je tako na Balkanu še enkrat pokazala kot nevredna zaupanja in nepredvidljiva, glavni očitki zaradi takšnega razvoja dogodkov pa letijo predvsem na Francijo, ki je označena za glavnega krivca za zaprta evropska vrata Skopju in tudi Tirani.

Makedonci so stežka sprejeli spremembo imena v Severne Makedonce, države pa v Severna Makedonija. Grki prav tako, prepričani, da se jim godi krivica, ker so jim severni sosedi ukradli ime njihove zgodovinsko slavne pokrajine.

Makedonija na začetek pristopnih pogajanj z EU čaka od leta 2005, ko je dobila status kandidatke.

Medtem je dobila že devet pozitivnih priporočil Komisije.

Toda tako Makedonijo kot Albanijo sta na poti v EU ustavile evropske razprtije. Razočaranje nista skrivala niti šef Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk ...

V primeru Albanije sta sicer tudi Nizozemska in Danska podprla Macronovo oceno, da si zaradi korupcije in vpliva organiziranega kriminala ta država ne zasluži začetka pogajanj o članstvu v Uniji.

Francozi ter Nizozemci in Danci so dejansko blokirali začetek pristopnih pogajanj za članstvo balkanskih držav v EU.

Zanimivo je, da je jezo na Unijo in tudi Francijo tokrat stresla tudi Grčija, kjer opozicija ocenjuje, da je nespametna poteza vrha EU lahko sprožilec za nove mednacionalne razprtije in spopade v Makedoniji, pa tudi širše.

EU je tarča graje, ker je postala del problema in ne rešitve.

Raste strah zaradi ogrožanja varnosti v regionu pa tudi pred morebitno destabilizacijo Balkana, in tudi Evrope ...

Na Unijo letijo kritike tudi od drugod.

V grški stranki Siriza, ki je bila na čelu grške vlade v času sklepanja ključnega dogovora s Skopjem, francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu očitajo, da je zanemaril interes Evrope na Balkanu in se je raje šel tekmovanje z Nemčijo oziroma kanclerko Angelo Merkel.

»Dogodki v Severni Makedoniji potrjujejo neodgovornost evropskih voditeljev in pomanjkanje verodostojnosti Evropske unije,« so v Atenah komentirali neljubi zaplet v sedaj opozicijski stranki Siriza nekdanjega premierja Tsiprasa, potem ko je Zoran Zaev napovedal predčasne parlamentarne volitve, poroča A1on iz Severne Makedonije.

Zaskrbljenost zaradi dogajanja v Severni Makedoniji je izrazila tudi »Grška rešitev«, razmeroma majhna desničarska stranka v grškem parlamentu, ki opozarja, da po izjavi premierja Severne Makedonije Zorana Zaeva in francoskem vetu postaja jasno, da sta Siriza in Nova demokracija Zorana Zaeva leta 2018 izdali in »predali« ime Makedonija, da bi EU »ohranila svojo čast«, ter da je nujno Sporazum iz Prespe razveljaviti.

Zanimivo je, da so glede izsiljenega odstopa Zaeva pohvalili severne sosede z besedami, da so tokrat »Skopjanci vsem dali lekcijo o demokraciji«.

Da se spor med Atenami in Skopjem lahko spet vrne v nevarne vode, kaže tudi dejstvo, da so nekatere grške vladajoče stranke že dale pobudo za sestanek vodstva Grčije glede razveljavitve Prespanskega sporazuma.

Srbija se hkrati s prizadevanji za vstop v Unijo vse bolj naslanja ne samo na Rusijo, ampak tudi na Kitajsko.

Po sistemu domin, je imela Macronova solo akcija, s katero je v EU »miniral« pričakovano povabilo Makedoniji, že jedrske učinke tudi v drugih državah regije.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med prvimi vprašal, kako naj zdaj Srbija sploh verjame evropskim obljubam. In pritrdil, da sam že zdavnaj ne.

EU je na primer pritiskala na Srbijo, da naj ne sklene prostotrgovinskega sporazuma z evrazijsko gospodarsko unijo, kjer ima glavno besedo Rusija.

Srbija se hkrati s prizadevanji za vstop v Unijo vse bolj naslanja ne samo na Rusijo, ampak tudi na Kitajsko.

Nezaupanje v obljube Unije je toliko bolj razumljivo, ker EU že leta pritiska Beograd, da naj s Prištino sklene »pravno obvezujoč sporazum« (torej, da posredno prizna državnost Kosova) z obljubo napredovanja v EU.

Ni nenavadno, da zdaj v Srbiji vse tovrstne obljube vidijo kot prazne marnje …

Zato tudi drugi voditelji EU in poslanci v Evropskem parlamentu opozarjajo na čedalje večji vpliv Kitajske in Rusije na Balkanu in svarijo pred nevarnostjo, da bo »ne« Severni Makedoniji prispeval k novim zaostritvam v regiji, ki še ni zacelila niti vseh ran iz časov vojn v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek