REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Srbska vojska kupuje nekaj, kar nima nobena druga v regiji, slovenska pa zanemarljivo vlaga v opremo

Srbska vojska kupuje nekaj, kar nima nobena druga v regiji, slovenska pa zanemarljivo vlaga v opremoUAV - brezpilotno letalo

V Srbiji so napovedali nakup kitajskih vojaških dronov.

Kitajski droni sicer že dominirajo na civilnem področju, v tem primeru pa gre za nasploh prvo prodajo brezpilotnih vojaških letal kitajskih proizvajalcev v kakšno evropsko državo.

Vse to ni ušlo niti opazovalcem razvoja Slovenske vojske, ki se še vedno muči celo z veliko bolj enostavnim nakupom večkolesnikov 8x8.

V Beogradu so namreč napovedali nakup devetih dronov »Pterodaktil-1«. Izdeluje jih Chengdu Aircraft Industry Group na Kitajskem.

Vendar bi jih lahko kmalu kupili še 15 več. Srbski mediji so najprej sicer poročali samo o šestih brezpilotnih letalih, toda ruski Sputnik navaja bistveno večje število.

To pa bo zmogljivost srbske vojske dvignilo na povsem novo raven, tako glede možnosti natančnega izvidovanja bojišč (ali pa meje) kot tudi v primeru napadov, saj lahko ti droni nosijo tudi laserske izstrelke.

»Kitajci imajo zelo dobra brezpilotna letala, verjetno imajo boljša le še ZDA. Očitno so skopirali nekatere ameriške sisteme, toda kitajski droni so zelo učinkoviti in zelo poceni,« opozarja vojaški srbski analitik in poslanec vladajoče stranke SNS Miroslav Lazanski.

Dron

»Ta prodaja bo v veliki meri okrepila srbsko vojsko, ki bo pridobila sposobnosti, ki jih v preteklosti ni imela,« je ocenil srbski obrambni minister Aleksander Vulin.

Srbija je danes vojaško nevtralna država, to pa je v veliki meri tudi rezultat politike držav članic zveze NATO, ki so Srbijo – sicer brez dovoljenja Varnostnega sveta OZN – pod izgovorom, da gre za »humanitarno intervencijo« bombardirale leta 1999 zaradi konflikta na Kosovu.

Pri tem so zračne sile držav članic zveze NATO dejansko postale »letalstvo OVK«, teroristične organizacije Albancev na Kosovu, ki so jo zahodne države kljub izvajanju številnih terorističnih napadov in grozodejstev zelo hitro spoznale za »osvobodilno« organizacijo.

Srbija je danes vojaško nevtralna država, to pa je v veliki meri tudi rezultat politike držav članic zveze NATO, ki so Srbijo nezakonito bombardirale.

V Srbiji so intervencijo videli kot uvod v okupacijo in odvzem dela njenega ozemlja, kar se je potrdilo leta 2008, ko je Kosovo pod zaščito mednarodnih sil razglasilo neodvisnost.

Večina članic EU in NATO je takoj priznala neodvisnost Kosova, vendar je spor zaradi načelnega zavračanja tega priznanja s strani Srbije in njenih zaveznic ostal nerešen do danes. Neodvisnosti ni priznalo pet držav članic EU, okoli 15 držav sveta pa je v zadnjih letih svoje priznanje Kosova celo preklicalo.

O tej možnosti je ob svojem obisku Srbije te dni spregovoril tudi češki predsednik Miloš Zeman, kar je sprožilo odpoved obiska predstavnikov Prištine na srečanju višegrajske četvorke in balkanskih držav v Pragi.

Sosednja Slovaška Kosova ne priznava, v obeh državah pa so še živi spomini na podoben odvzem ozemlja v času odvzema Sudetov in poznejše okupacije pred drugo svetovno vojno.

Vojaška brezpilotna letala

V Srbiji zato vodijo »nevtralno« zunanjo politiko in trdijo, da nimajo »ideoloških predsodkov« pri kupovanju orožja. Država si zato lahko privošči to, kar si Slovenija ne more – da kupuje orožje na svetovnem trgu tam, kjer misli, da bo za svoj denar dobila najboljše in najbolj poceni.

V zadnjem času so tako kupili orožje in opremo na Nizozemskem, v Rusiji, ZDA in Kitajski.

V Srbiji zato vodijo 'nevtralno' zunanjo politiko in trdijo, da nimajo 'ideoloških predsodkov' pri kupovanju orožja.

Ob tem Srbija veliko orožja tudi izdeluje in je znana izvoznica orožja in vojaške opreme.

Njene strojnice Zastava M02 Kojot in 60-milimeterski minometi M73 so se pojavili tudi v vojni v Jemnu, verjetno preko prodaj Združenim arabskim emiratom (UAE).

Brezpilotna letala Pterodaktil-1 so kupile tudi nekatere druge države, na primer Uzbekistan, Savdska Arabija in Rusija.

Pterodaktili lahko nosijo zmogljivo optično in izvidniško opremo, ob tem pa še okoli 220 kilogramov orožja, običajno lasersko vodenih izstrelkov. Podobni so dronom MQ-9 Reaper, ki jih izdeluje ameriški General Atomics.

Investicije za opremo - NATO 2018
Vlaganja Slovenske vojske v novo opremo - Slovenija je povsem na repu, pod zahtevami zveze Nato (zelena črta).  Vir: Nato

Njihov domet je preko 4000 kilometrov, v zraku pa lahko ostanejo preko 20 ur.

Kitajski proizvajalec DJI sicer obvladuje tudi 74 odstotkov trga civilnih dronov, vendar Washington poskuša onemogočiti njihovo prodajo tako zaradi konkurence ameriškim podjetjem kot zaradi varnostnih zadržkov, s trditvijo, da bi lahko podatki opazovanja površine ZDA prihajali neposredno v roke kitajskih državnih ustanov.

S podobnimi izgovori je ameriško ministrstvo za trgovino na črno listo spravilo tudi Huawei.

Slovenija pa je medtem na repu članic zveze Nato po vlaganju v opremo.

Od leta 2014 je bila pri tem absolutni rekorder, vlagala je celo manj kot Bolgarija, od leta 2018 naprej pa vlaga le za dve stotinki odstotka več kot zadnja na listi, Belgija, čeprav se nahaja na geopolitično precej bolj izpostavljenem področju.

Še vedno je »zamrznjen« tudi program nakupa večkolesnikov 8x8, ki bi jih Slovenija po svojih zagotovilih zvezi Nato morala nabaviti že zdavnaj.

Ker v Ljubljani pravkar zasedajo najvišji predstavniki zveze Nato, pa bodo gotovo veseli dobrih novic svojih gostiteljev o novi pridobitvi dronov - ne sicer Slovenije, pač pa nevtralne države v bližnji soseščini ...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek