Če sporazum Levice z vlado ne bo ostal le »spisek želja«, nas čaka vroča politična jesen

Vse kaže, da nas po politično mirnem poletju čaka nekoliko bolj burna politična jesen. Levica namreč od vlade zahteva hitro izpolnjevanje danih zavez, v nasprotnem pa napoveduje, da ne bo več sodelovala v »desni vladi«. Premier Šarec pogojev Levice za zdaj še ne komentira, prav tako molčijo v večini koalicijskih strank.

Pri tem pa bi lahko bil največji problem prav sprejem proračuna. Zaradi rebalansa proračuna in domnevne kršitve fiskalnega pravila je imela vlada težave že letos, saj je bila soočena celo z ustavno obtožbo. Ob tem je bilo usklajevanje rebalansa proračuna že v preteklosti nadvse mučno.

Osnutek proračuna naj bi finančni minister in kabinet predsednika vlade dobesedno skrivala vse do zadnjega in šele po pritisku koalicijskih partnerjev so lahko v strankah vpogledali v kopije predloga.

Kot nam je povedal eden od dobro obveščenih v pripravo, je bilo usklajevanje reblansa med različnimi interesi strank tako težavno, da v primeru, če bi zadeva padla na ustavnem sodišču »novega ne bi več uspeli sestaviti.«

Isti dobro obveščeni politik iz vrst vladajoče koalicije nam je tudi zaupal, da je večina točk sporazuma z Levice zgolj »spisek želja«, ki ga praktično ne bo mogoče uresničiti – to pa Levica očitno spoznava šele z zamudo.

To pomeni, da jeseni vlada ne bo mogla nadaljevati z enako taktiko kot doslej – pripravo proračuna v ozkem krogu izbrancev – pač pa bo morala upoštevati veliko več interesov različnih strank. Pogoji Levice za podporo proračunu zato kažejo, da bo sprejemanje proračuna jeseni za koalicijo najtežja preizkušnja doslej, težja celo od različnih interpelacij, ki jih je vladi pod kolesa metala opozicija z SDS na čelu.

Manjšinska vlada želi za primer veta ob tem proračunskim dokumentom zagotoviti 46 glasov, kar pa pomeni, da potrebuje tudi glasove zunaj koalicije. Tu se je kot pomoč že ponujala NSi, vendar bi do tega verjetno lahko prišlo šele po razhodu z Levico, za katero je večina projektov NSi nesprejemljivih.

Premier Marjan Šarec je tako koalicijskim partnericam že omenil možnost vezave zaupnice na proračunske dokumente, kar pa je precej tvegana poteza. Šarec pri tem računa na rezultate raziskav javnega mnenja, ki njegovi stranki kažejo visoko podporo. Ob izrednih volitvah bi zato lahko v parlamentu nadzoroval večje število poslancev.

Toda to se lahko spremeni, če bo zaradi kritik Levice tej stranki podpora začela naraščati, vladnim strankam pa zaradi defenzive, v katero bodo potisnjena – ker Levici ne bodo mogli ustrezno, torej ostreje odgovoriti,  - padati.

Po drugi strani so pritiski Levice rezultat zelo podobnega procesa, predvsem pa prizadetosti, ko v stranki niso uspeli s prebojem Violete Tomić med poslance Evropskega parlamenta, kjer je LMŠ, na primer, uspela kar z dvema kandidatoma.

V Levici tako ocenjujejo, da si vlada, predvsem pa LMŠ, neproporcionalno lasti zasluge sedanjega razvoja Slovenije, to pa je razlog za v medijih bolj aktiven odnos in pritiske predvsem na Marjana Šarca. Ne glede na to pa se je potrebno zavedati, da so odnosi pod medijsko površino drugačni kot tisti, ki se kažejo navzven.

Marjan Šarec je tudi med kolegi že večkrat povedal, da se »z Levico da dogovoriti«, njena prednost pa je tudi v tem, da jo vodijo mladi politiki brez »okostnjakov« iz preteklosti.

Kljub temu so pogoji Levice precej zahtevni. Svet stranke Levica sicer ni, kot smo že napovedali, odločil o tem, da naj Levica zapusti koalicijo, je pa odločil, da ne bo podprl proračuna "desne vlade". V Levici so namreč ocenili, da je dozdajšnje izvajanje sporazuma s koalicijo nezadovoljivo.

"Vlado Marjana Šarca vleče na desno. Sporazuma z Levico se ne drži, v njenih politikah se pojavljajo močne neoliberalne in avtoritarne tendence. Levica ne bo podprla proračuna za leti 2020 in 2021, če ne bo vlada te namere opustila ter dosledno spoštovala sporazuma z Levico,” je po seji sveta dejal koordinator Levice Luka Mesec, ki opozarja, da je od vseh točk sporazuma z njimi bil v celoti realiziran le zakon o nepremičninskem posredovanju.

Vlada tudi ni sprejela zakona o prenosu stanovanj s slabe banke na stanovanjski sklad, kar pomeni, da na trgu še zmeraj ni 10 tisoč novih najemnih stanovanj, znotraj koalicije pa so se sprli tudi glede dviga minimalne urna postavka za študentsko delo, ki je prav tako pomemben cilj Levice.

V Levici se prav tako ne strinjajo z dohodninsko reformo, "ki bo javne finance oklestila za 128 milijonov evrov v imenu davčnih odpustkov za 5 odstotkov najbolje plačanih v državi". Moti jih tudi uvajanje policijskega nadzora nad letalskimi potniki, napovedana podvojitev sredstev za Sovo in pošiljanje brezpilotnih letalnikov na mejo s Hrvaško.

V Levici ocenjujejo, da taka vlada ni leva, temveč avtoritarna in neoliberalna, ob tem pa opozarjajo, da vlada nima nobene podnebne politike – kar je glede na negativne ocene slovenskih načrtov v Bruslju seveda res. Nasprotujejo pa tudi zmanjševanju sredstev za socialno šibke, znanost in kulturo. Predvsem pa nočejo vlade, ki bi »varčevala na revnih.«