Bo Šarec »odkantal« Erjavca, ki je Šarca pozval, da naj Toninu »postavi ultimat«?

Pred petkovo interpelacijo so se Karlu Erjavcu v bran postavile tri vladne stranke, dve pa se še vedno nista izrekli o podpori. Na pogovor z načelnico Alenko Ermenc pa v Knovsu še vedno čakajo.

Izrecno podporo Karlu Erjavcu so doslej napovedale le stranke SD, DeSUS in SAB. Kljub temu pa je malo verjetno, da bi bil Karel Erjavec lahko razrešen. Razlogov za to je več. 

Interpelacijo ministra za obrambo Karla Erjavca so v DZ sicer vložili poslanke in poslanci stranke SDS. Med drugim mu očitajo zlorabo vojaške obveščevalne službe ob zamenjavi poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske (SV) Mihe Škerbinca ter »laži« v primeru nočnega streljanja na Počku.

Minister očitke zavrača. Trdi, da so obveščevalci ob pogovorih s pripadniki SV na poveljstvu sil zgolj opravljali svoje naloge, odgovornost za nočno streljanje na Počku pa pripisuje Škerbincu.

Predlagatelji so k podpori interpelacije doslej pritegnili le opozicijsko stranko NSi in prav tako opozicijsko SNS. Skupaj je to največ 36 glasov za razrešitev ministra, za uspeh interpelacije pa bi jih potrebovali še 10, torej absolutno večino.

Poslanec SDS Žan Mahnič sicer ocenjuje, da je možnost, da bi interpelacija uspela, majhna. »Je pa veliko možnosti, da bo več glasov za kot proti,« je pristavil v izjavi za medije v DZ-ju.

Trenutno KNOVS sicer čaka na dokumente, iz katerih naj bi bila razvidna napoved, da bodo ameriški vojaki na vaji Sokol streljali z minometi kalibra 120 milimetrov. Tak dokument naj bi po pooblastilu ministra podpisal polkovnik Anže Rode.

Ker je nočno streljanje s težkimi kalibri na Počku Erjavec navajal kot enega od razlogov za razrešitev Škerbinca bi to pomenilo, da je Erjavec Škerbincu očital ravnanje, ki ga je sam dovolil.

Toda po drugi strani je res tudi to, da je že pretekla slovenska vlada – enako pa sedanja – dala vojski jasna navodila, da se ponoči, še posebej pa s težkim orožjem ne sme streljati. Ni nujno, da bi bil minister, ki za podpisovanje pooblasti nekoga drugega, odgovoren za storjeno napako, saj je veliko vprašanje, ali je Erjavec sploh videl dokument, ki vojski omogoča streljanje s težkim orožjem, čeprav naj bi ga formalno (preko pooblaščene druge osebe) podpisal.

Obenem bi moral biti tisti, ki je bil pooblaščen za podpisovanje v imenu ministra tudi informiran o prepovedi streljanja s težkim orožjem (zaveze vlade o tem lokalni skupnosti pa so bile javno objavljene), kar pomeni, da bi bil lahko za streljanje »kriv« kvečjemu polkovnik Anže Rode, ne pa minister Erjavec.

Razrešiti ministra zato, ker je nekdo v njegovem imenu podpisal dokument, pa bi bilo seveda neresno in neutemeljeno, pa čeprav bi imela taka oseba neko splošno pooblastilo ministra.

Minister bi bil res objektivno odgovoren, toda odgovornost bi bila v tem primeru najmanj deljena, krivda ministra pa ne bi bila nesporna.

Koalicijska pogodba in tudi sporazum o sodelovanju med Levico in koalicijo sicer med drugim določata, da se bodo stranke izogibale glasovanju za interpelacijo zoper ministre koalicije.

Nejasno ostaja, kako bo glasovala LMŠ, vendar je zelo verjetno, da bodo na koncu podprli ministra Erjavca. Vendar pa je premier Marjan Šarec v ponedeljkovi izjavi v Državnem zboru ponovil, da bo moral Erjavec nekatere stvari pojasniti.

»Če bodo pojasnila zadostna, potem bo interpelacijo preživel. Je pa res, da je bilo v zadnjem času nekaj izjav, ki ne nakazujejo ravno na neko dobro prakso,« je povedal premier. Na vprašanje, ali se mu zdi, da se je Erjavec zapletal s svojimi izjavami, pa je odgovoril v lastnem slogu: »Saj veste, kako pravi pregovor: Molk je zlato.«

V petek na bi se o podpori Erjavcu odločila tudi stranki Levica in SMC.

Drugi razlog za interpelacijo naj bi bilo Erjavčevo ravnanje pri razrešitvi Škerbinca. Ravnanje ministra za obrambo Erjavca v primeru razrešitve Škerbinca je sicer komisija vzela pod drobnogled, ko so operativci obveščevalno-varnostne službe začeli preverjati informacije, da naj bi Škerbinc pred postrojem neprimerno govoril o zdravstvenem stanju načelnice Alenke Ermenc.

Ti pogovori in domnevna odgovornost za nočno streljanje s težkimi kalibri na vojaškem vadišču na Počku naj bi bili sicer med razlogi za razrešitev Škerbinca.

Erjavec poudarja, da je komentiranje zdravstvenega stanja nadrejenih ali podrejenih kršitev pravil vojaške službe, saj gre za poseganje v integriteto in zasebnost posameznika. Toda Škerbinc trdi, da je skušal načelnico le zaščititi pred govoricami, ki so se v tistih dneh pojavile v javnosti.

Toda tudi v tem primeru je zadeva jasna – celo če razlogi, ki jih je Erjavec navajal, ne bi bilo točni, zakonodaja dovoljuje razrešitev poveljnika vojske – brez razlogov. Ker Erjavec ni kršil zakonodaje z razrešitvijo Škerbinca je malo verjetno, da bi bil zato lahko uspešno interpeliran.

Kar se tiče »uporabe OVS« oziroma njene »zlorabe«, pa njeno delovanje znotraj vojske, tudi pri zbiranju obvestil o npr. »govoricah«, nikakor ne more biti sporno, ne glede na to, ali je bila neka ovadba (npr. Ermenčeve) že podana ali ne.

Mahničeve interpretacije zakonodaje in ministrovih domnevnih »kršitev« so zato povsem politične in netočne.

Pa tudi Mahnič zaradi teh neresnic, ki jih je izrekel, seveda ne bo odstopil in ne bo nikoli »interpeliran.«

Zato je še toliko manj nujno, da bi se to zgodilo Karlu Erjavcu.

Ministri ob tem, to vemo, pogosto izrekajo tudi netočnosti, ne da bi bili za to že takoj odstavljeni, politično ceno za to pa jim na koncu poda zgolj volilno telo.

Če bi ministre odstavljali zaradi vsake netočnosti, ki jih izrečejo, Slovenija nikoli ne bi imela vlade.

Obenem pa je Erjavec, tega ni potrebno pozabiti, eden od najboljših komedijantov v slovenski vladi. In težko verjetno je, da bo Šarec, ki dobre šale vedno ceni, razrešil Erjavca, ki je odigral pomembno vlogo tudi pri oblikovanju sedanje slovenske vlade, ko je Šarca pozval, da naj omahljivemu Mateju Toninu oziroma NSi končno že enkrat »postavi ultimat« in se odloči, ali bo šel v vlado z Janšo (SDS) ali s Šarcem (LMŠ).

Ko je slišal te Erjavčeve besede, je Šarcu »zaigralo srce«.

Tonin se je odločil vztrajati pri taktiki čakanja, ki bi mu lahko prinesla sedež v vladi SDS, toda Šarec se je medtem že dogovoril z Levico.

To je spremenilo tok oblikovanja slovenske vlade, ki je postala manjšinska, kar se je pokazalo kot zelo koristno predvsem za Marjana Šarca in njegovo LMŠ.

Izgon Erjavca in DeSUS iz vlade bi tej vladi zmanjšalo število glasov, potrebnih za vladanje, povečalo pomen Levice in odprlo vrata za predčasne volitve, ki se jih LMŠ morda res ne boji, vendar si jih pred pomembnimi kadrovskimi in organizacijskimi odločitvami (imenovanje evropskega komisarja, ključnih ljudi v podjetjih, združevanje s SMC) - tudi ne želi.

Odrekanje podpore LMŠ-ja Karlu Erjavcu pa bi pomenilo tudi kršitev koalicijske pogodbe in to zaradi dveh, zelo »za lase privlečenih« razlogov.

In zato bo Karel Erjavec še enkrat - politično preživel. V petek bo zato verjetno znova »zaigralo srce« - tokrat Erjavcu.