Brexit: vedo kaj nočejo, ne vedo, kaj hočejo. Britanski parlament zavrnil osem predlogov glede brexita

Britanski poslanci so zavrnili osem različnih možnosti glede brexita, o katerih so glasovali, potem ko so sami prevzeli nadzor nad izstopom iz EU.

Delitve med njimi so bile tako globoke, da ni bilo večine za nobenega od predlogov.  Med temi predlogi so bili tudi brexit brez dogovora, obstanek v enotnem trgu in referendum o izstopnem sporazumu. Glasovanje je bilo sicer nezavezujoče.

Predsednik parlamenta John Bercow je za glasovanje izbral osem od 16 možnosti, ki so jih vložili poslanci, poroča BBC.

Opozoril je tudi vlado, da tretjega glasovanja o istem, že zavrnjenem predlogu sporazuma – sploh ne bo dovolil.

Prva možnost je predvidevala, da Velika Britanija 12. aprila zapusti EU brez dogovora, naslednja, imenovana enotni trg 2.0, je predvidela obstanek v evropskem enotnem trgu s pridružitvijo Ekonomskemu gospodarskemu prostoru prek Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta).

Poslanci so glasovali tudi o možnosti, ki predvideva pridružitev Evropskemu združenju za prosto trgovino, Velika Britanija pa bi upoštevala pravila Evropskega gospodarskega prostora.

John Bercow je za glasovanje izbral tudi možnost, ki predvideva carinsko unijo z EU, ter načrt laburistične stranke za brexit, ki predvideva stalno carinsko unijo in tudi tesno povezanost z evropskim enotnim trgom.

Poslanci so glasovali tudi o preklicu izstopa, če parlament do dne brexita ne bi podprl ne izstopnega sporazuma in istočasno tudi ne izstopa brez dogovora, ter o izvedbi referenduma o izstopnem sporazumu in politični deklaraciji o prihodnjih odnosih.

Zadnja možnost je govorila o tem, da bi Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske v proračun EU prispevalo do konca leta 2020, z unijo pa bi se dogovorili za dveletno obdobje, v katerem bi imele dobrine iz Velike Britanije popoln dostop do EU.

Glasovali pa so tako:

Potrditveni referendum - Za: 268 Proti: 295

Carinska unija - ZA: 264 Proti: 272

Brexit načrt laburistov - Za: 237 Proti: 307

Skupni trg 2.0 - Za: 188 Proti: 283

Preklic člena 50. in izstopa iz EU brez dogovora - Za: 184 Proti: 293

Izstop brez dogovora 12. aprila – Za: 160 Proti: 400

Načrt B Malthousa - Za: 139 Proti: 422

Članstvo v EFTA in EEA - Za: 65 Proti: 377

Nobeden od predlogov torej ni dobil večine. Še največ podpore sta dobila predloga o drugem referendumu o brexitu ter o carinski uniji. 

Premierka Theresa May sicer še vedno upa, da bo parlament še ta teden le podprl ločitveni sporazum, ki ga je izpogajala z EU in ki ga je doslej že dvakrat zavrnil. V zameno še vedno ponuja tudi svoj odstop, vendar poslanci ponudbe niso sprejeli.

Če bi poslanci nekako podprli sporazum z EU v zadnjem trenutku, bi Velika Britanija EU zapustila 22. maja, sicer pa je nov datum brexita po zadnjem "podaljšku" sedaj 12. april. Po prvotnem načrtu bi se moral brexit zgoditi 29. marca.

Vendar je Mayevo vodja poslanske zbornice John Berclow že opozoril, da poslanci po pravilih parlamenta ne smejo še enkrat glasovati o že dvakrat zavrnjenem predlogu in da tega ne bo dovolil.

Mayeva lahko, potem ko je napovedala, da bo v primeru podpore dogovoru z EU zapustila vodenje vlade in stranke, računa na večjo podporo v lastnih konservativnih vrstah, vendar ji je severnoirska stranka DUP, ki vladi zagotavlja večino, je zvečer sporočila, da sporazuma ne more podpreti.

Skrajno krilo konservativcev pa je prav tako sporočilo, da bo njen načrt podprlo le, če ga bo podprla stranka DUP. Ob tem pa gre še za predlog, o katerem je po pravilih parlamenta - prepovedano glasovati....

»Za naše politike, za poslovneže, ki si prizadevajo sprejeti svoje odločitve, za vse nas so delitve in napetosti med poslanci in znotraj vlade – in znotraj parlamenta – preveč globoke, da bi to negotovost lahko pripeljali h koncu,« je komentirala novinarka Laura Kuenssberg.

Med tujimi komentatorji pa ob opazovanju tega popolnega kaosa in paralize v britanski politiki še največ zanimanja sproža drža Johna Bercowa, voditelja poslanske zbornice, ki se - kljub temu da je država pred resno krizo, ki bi Veliko Britanijo in EU lahko stala več desetin milijard evrov - strogo drži več sto let starih pravil in nasprotuje že tretjemu glasovanju parlamenta o istem predlogu.

Britanski parlament, ki je bil doslej za mnoge primer, kako delujejo urejene demokracije se doslej res ni izkazal, toda takšno ravnanje Bercowa je seveda nekaj posebnega in veliko pove o pomenu tradicije in spoštovanju pravil celo v najtežjih trenutkih neke države.