Kaj so custom motocikli in kako so se spreminjali skozi čas

Zasnova motociklov se je skozi čas močno spreminjala. Tako kot sam pogonski sklop: motor, menjalnik in sekundarni prenos, so se razvijali tudi vzmetenje, okvir, zavore in z namembnostjo motociklov tudi sam položaj sedenja. Če pogledamo zasnovo okvirja, ki močno določa položaj voznika, se delno tako tudi karakterizira motocikel.

Tokrat si oglejmo le »klasično« zasnovo motociklov, ki so bili narejeni med 1970 in 1990, saj v zadnjih letih njihova popularnost ponovno raste in to celo do te mere, da jih tovarne izdelujejo serijsko.

V grobem se delijo v razrede: Brat, Cafe Racer, Tracker, Scrambler, Bobber in Chopper.

Brat so motocikli »slečeni« vsega nepotrebnega, še sedeža skoraj ni oz. je izredno tanek. Ponavadi gre za prve japonske športnike 70-ih in 80-ih let, ki imajo od 2 pa do 4 valjne vrstne motorje. Cestni dirkalniki, kjer je filigranska tehnika in odsotnost plastike na prvem mestu.

Caffe Racerji imajo podoben videz kot Brat motocikli, le da niso omejeni na japonske motocikle, imajo več športne krvi in predvsem športnih delov v in na sebi. Prav tako pa so minimalistično opremljeni in oblikovno gledani zelo modno brezčasni. Gre tudi za po meri narejene motocikle, ki na sebi skrivajo sodobno tehniko (vzmetenje, zavore) a izgled in pogon ostajata klasična. Plastični deli so oblikovani kot replike dirkalnikov iz tistih časov.

Tracker so motocikli, ki so podobni Cafe Racer-jem, le da imajo dvignjeno krmilo za klasičen in pokončen način sedenja. Namenjeni so vožnji po utrjenih površinah.

Scrambler so motocikli vseh znamk, ki izvirajo iz klasične oblike, so pa športno prirejeni za vožnjo po peščenih terenih (začetki enduro voženj in peščenega ovala). Način sedenja je pokončen, tako voznika tudi večurna vožnja ne utrudi, nima pa nobene vetrne zaščite (kot tudi vsi ostali ne).

Bobber motocikli so več ali manj posodobljeni klasični motocikli, pred letom 1970, praviloma hard-tail (trdi zadnji del, nevzmeten), motorji so eno ali dvo valjniki, neredko imajo sprednje in zadnje kolo enakih dimenzij, vzmeten je samo sedež, spredaj pa je klasično vzmetenje, kot so ga nekoč poznali in uporabljali. Na to prisegajo pravi hard-core motoristi, ki pa imajo v garaži celo zbirko drugih motociklov.

Chopper, je izraz, ki je kar ponarodel za vse »custom« motocikle. V bistvu pa gre za izredno »oskubljene« motocikle, ki imajo samo najnujnejšo opremo. Najbolj se od drugih razlikujejo po dolgih prednjih vilicah, le te imajo vzmetenje in ozko kolo, položaj sedenja pa narekuje nizko nameščen sedež in naprej iztegnjene noge.

Prvotni motocikli so bili spredaj celo brez zavor. Eden najbolj legendarnih je motocikel iz filma »Goli v sedlu«, na cesti pa smo videli že primerke s preko 2 m dolgimi vilicami in visoko postavljenim krmilom. Tudi tu velja, da je omejitev le domišljija.

Ker je področje predelav motociklov že zdavnaj doseglo nivo umetniškega izražanja, so meje med posameznimi razredi zabrisane in jih določajo ljubitelji sami ter posamezni klubi, kjer se ljudje združujejo in skupaj predelujejo motocikle. Tudi same tovarne so stopile na ta trg in izdelujejo motocikle, ki spadajo v te razrede, so brezčasni, modni, primerni za mlajše in starejše voznike, za tiste navdušence, ki se ne hvalijo samo s končno hitrostjo in konji.

Motocikli niso več samo hrana za dušo, za tisti prosti čas med vikendi. So tudi način mestnega prevoza za ljudi s posebnim življenjskim stilom. Zanimivo pa je to, da na primer novi Tracker-ji in Scrambler-ji cenovno dostopni, nezahtevni za vzdrževanje, pa tudi dovolj odporni na padce, tako da tudi če se na mestu prevrnete, ne boste ostali brez družinskega dopusta.