Premier Šarec čaka na ime ministra. Bo Bratuškova vztrajala pri načelu »vzemi vse ali pusti«?

Predsednica Stranke Alenke Bratušek je napovedala, da bosta s premierjem po odhodu Marka Bandellija s položaja ministra za kohezijo rešitev našla do petka. Zato sedaj premier Marjan Šarec pričakuje predlog SAB za novega kandidata za ministra za kohezijo. Vendar je položaj Bratuškove zaradi slabe izbire Marka Bandellija sedaj bistveno oslabljen.

Premier Marjan Šarec bo na predlog Alenke Bratušek za novega kandidata za ministra za kohezijo moral počakati do srede, so medtem potrdili v njegovem kabinetu. Bratuškova je sicer napovedala, da bosta s Šarcem po odhodu Marka Bandellija s tega položaja rešitev našla do petka, zdaj ga je prosila za več časa.

Bandelli je bil prisiljen v odstop po tem, ko ga je k odstopu zaradi neprimerne komunikacije, ki je mejila na zlorabo položaja pozval premier Šarec, po odstopu pa naj bi se vrnil med poslance. DZ se je z njegovim odstopom seznanil v ponedeljek, ko je začel teči desetdnevni rok, v katerem mora premier predlagati novega ministra ali obvestiti DZ, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali kdo drug iz vlade.

Novi minister naj bi po besedah Bratuškove znova pripadal kvoti SAB. Bratuškova si je za svoje ministre že ob podpisu koalicijske pogodbe zagotovila položaj nekakšnih »nadministrov«, saj jih je ponudila v paketu, po sistemu »vzemi vse ali pusti.« Se pravi, sprejmi vse predlagane ministre – ali pa SAB ne gre v vlado. Z imenom novega ministra pa se bo seveda moral strinjati tudi Šarec.

Prvič se je Šarec strinjal. Po očitno slabi izbiri Bandellija, za katerega se je odločila, čeprav so ji ga mnogi odsvetovali že pred imenovanjem, pa je pozicija Bratuškove bistveno oslabljena.

Če se bosta Šarec in Bratuškova srečala, bosta verjetno govorila tudi o zadnjih napetostih, ki so nastale zaradi nestrinjanja SAB s predlogom glede regresa za upokojence in zaradi izjav glede Madžarov pri projektu drugi tir. Tu je Šarec nekoliko bližje Bratuškovi kot Miru Cerarju, ki je v vlogi zunanjega ministra še vedno branil odločitev svoje prejšnje vlade, ki je v projektu videla tudi Madžarsko. Kar Šarcu in še posebej Bratuškovi seveda ni všeč. In bi lahko v tem primeru Bratuškova začela izpostavljati »dvojne kriterije« Šarca, češ, če je moral zaradi neprimerne komunikacije oditi Bandelli, potem bi lahko poiskali tudi novega zunanjega ministra…

Da ljudje res nimajo radi, kadar jim nekdo »od zgoraj« soli pamet in določa, kdo je lahko njihov predstavnik, pa se je videlo tudi na zadnjih volitvah prav tam, kjer se je ex-minister Bandelli najbolj trudil.

Občina Komen je namreč dobila novega župana. To bo Erik Modic, ki so mu občani zaupali skoraj 62 odstotkov glasov. Novoizvoljeni župan pa je postal znan zaradi groženj predhodnika Marka Bandellija, ki je moral zato odstopiti s položaja kohezijskega ministra. Kandidat Stranke Alenke Bratušek Dean Zalesjak, ki ga je tako glasno podpiral Bandelli, pa je z 10,42 odstotka glasov zasedel komaj četrto - zadnje mesto.

Vse skupaj pa je bilo rezultat pritiskov Marka Bandellija na Erika Modica. "Predragi Erik… Če bo res tvoja kandidatura zgolj boj proti sosedom, vedi, da moje podpore ne bo. Pa sam veš pomen nepodpore dveh pomembnih resorjev kot kohezija, EU sredstva za regionalni razvoj in predvsem infrastrukture," je Bandelli pisal Modicu.

Iz zapisa je bilo očitno, da je Modičev umik iz politične tekme pogojeval s finančnimi sredstvi, ki jih razdeljujeta Bandellijevo ministrstvo in ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, predsednica stranke, katere član je Bandelli.

»S tem je pravzaprav ravnal popolnoma enako, kot so nekoč ravnali absolutistični vladarji, ki so po koncu svoje vladavine na svoja vladarska mesta postavljali svoje sorodnike ali druge izbrance.  Ravnal je kot nekakšen 'kralj na Betajnovi.' Naredil je nekaj skrajno gnusnega. Še pri dobrem zdravju je želel na svoje nekdanjo mesto župana postaviti sebi zvestega izbranca in onemogočiti vse druge. Odkrito je dobesedno ignoriral vse temelje slovenske demokratične ureditve. Napovedal je, da bo manipuliral z informacijami. Ki jih na svojem mestu dobiva za dobrobit vseh, ne pa svojih izbrancev. Ljudi je obravnaval kot živino na polju. Naredil je nekaj, kar so že v 18. stoletju ocenjevali kot skrajno 'gnusno',« smo zapisali v komentarju »Šarčev šah-mat in ministrove solze.«

Očitno je, da je tokrat vendarle zmagala – demokracija.