Hrvaška država finančno podprla Leljakove laži in opravičevanje ustaških zločinov v Jasenovcu

Katoliški teolog in zgodovinar Goran Šarić je opozoril tudi na nevarno in sporno državno podporo, ki jo je dobilo prekrajanje zgodovine, ki se ga je s svojim filmom in knjigo na Hrvaškem lotil slovenski publicist Roman Leljak.

»Samo za raziskovanje arhivskega gradiva za 'Mit o Jasenovcu' je hrvaška država odobrila več kot šest tisoč evrov, to pa niso raziskave, pač pa pamfleti, je ocenil Goran Šarić. Po njegovi ceni zato »država prikrito stoji za takimi stvarmi.« Opozarja tudi na sporno reklamiranje knjige, v kateri se zanikujejo zločini v Jasenovcu na sami hrvaški javni televiziji.

Navaja tudi nekatere najbolj sporne dele knjige »Mit o Jasenovcu.« »Trdijo, da je Jasenovac obstajal tudi po letu 1945, čeprav je kustos muzeja objavil knjigo z več sto slikami, ki kažejo, da tam ni bilo nobenega taborišča. Njihov cilj je prikazati, da je bilo taborišče praktično zabaviščni park in gledališče, ne povedo pa, da so bili vsi igralci tega »gledališča,« z izjemo enega – ubiti, opozarja Goran Šarić.

»Pozivajo se tudi na Brozov ukaz, da naj se Jasenovac zapre. Videl sem ta dokument. V njem piše, da naj se zapre taborišče Jasenovac v Baranji, pri Osijeku, ki je bilo taborišče za folksdojčerje in je od tega Jasenovca oddaljeno okoli 150 kilometrov.

Nato se sklicujejo tudi na dokumente, v katerih piše, da 'ni bilo ubijanja.' V originalnem dokumentu pa piše, da »tega dne ni bilo ubijanja«, dve strani naprej pa so podrobno opisani vsi pokoli. Avtor knjige Roman Leljak, med drugim dvakratni obsojenec, pravi v svojem prvem stavku, 'general Vlado Dapčević', vendar le-ta nikoli ni bil general, pač pa je bil general njegov brat. Avtor torej že na začetku nima pojma, o čem piše, dobiva pa medijski prostor. Katoliška cerkev pa mu organizira predavanja po Hrvaški. Na ta način se ustvarjajo pogoji za nove spopade, nove vojne in nove Jugoslavije,« opozarja hrvaški teolog in zgodovinar.

Sicer pa je že ob začetku predstavljanja Ljeljakove knjige in filma mesto Samobor osto obsodilo poskus revitalizacije fašizma in ustaškega režima.

Za to pa naj bi bil odgovoren Roman Ljeljak s predstavitvijo dokumentarnega filma in knjige Mit o Jasenovcu. Zaskrbljenost v zvezi z dokumentarcem in knjigo so izrazili tudi v javni ustanovi Jasenovac.

"Najbolj ostro obsojamo kakršno koli relativiziranje ustaškega režima in nasilne poskuse prilagajanja zgodovine, del tega, pa je žal, bil tudi nedeljski dogodek v Samoborju," so zapisali na spletni strani samoborske mestne uprave.

Prepričani so, da tisti, ki spoštujejo hrvaško ustavo, ne morejo sprejeti trditev, s katerimi so poenotili zločinski režim Neodvisne države Hrvaške (NDH) s tistimi, ki so od takšnega režima med drugo svetovno vojno ljudi osvobodili.

Kot so dodali, bi župan "svobodoljubnega Samoborja" Krešo Beljak preprečil organizacijo takšnega "proticivilizacijskega srečanja", če bi to bilo v njegovi pristojnosti. Pozvali so vse, ki organizirajo takšna srečanja, naj "prenehajo zastrupljevati hrvaško mladost" in se obrnejo k prihodnosti.

Menijo, da so zgodovinarji razložili, kaj je bilo dobro in kaj slabo med drugo svetovno vojno, organizatorji tovrstnih dogodkov pa "danes poskušajo zlo predstaviti kot dobro ali vsaj kot manjše zlo". Spomnili so, da je v ustaškem koncentracijskem taborišču umrlo najmanj 300 ljudi iz Samoborja in okolice, večina pa so bili otroci.

Zaradi predstavljanja Leljakovega filma in knjige na Hrvaškem so konec septembra, ko je bila predstavitev v nadškofovskem pastoralnem centru v Zagrebu, zaskrbljenost izrazili tudi v javni ustanovi spominskega območja Jasenovac.

Ob tem so poudarili, da Leljak občutno zmanjšuje število žrtev ter kaže simpatije do ustaškega gibanja in NDH. Med drugim so opozorili, da Leljak zanika, da bi ustaški režim storil množične zločine genocida in holokavsta nad Srbi, Romi in Židi ter nad Hrvati, ki niso soglašali z ustaško politiko.

Leljak med drugim trdi, da je v koncentracijskemu taborišču v Jasenovcu v času marionetne NDH umrlo "približno 1500 oseb". V spominskem centru imajo imena in priimke 83.145 žrtev v Jasenovcu, ki so bile žrtve ustaškega režima. Na seznamu je 266 Slovencev, med njim tudi šest otrok in 56 žensk.