sreda, 27. november 2024 leto 29 / št. 332
ZDA s sankcijami potiskajo Turčijo v naročje Rusije in Kitajske
ZDA so uvedle višje carine na uvoz jekla in aluminija iz Turčijo, kar je že ob napovedi v petek prizadelo turško gospodarstvo. Vrednost turške lire je močno padla. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ZDA obtožil, da želijo Turčijo "zabosti v hrbet" in ob tem spomnil, da sta državi strateški partnerici v zvezi Nato.
ZDA so uvedle nove sankcije zaradi spora glede ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, ki ga v Turčiji obtožujejo podpore terorizmu. Pred tem so ZDA 1. avgusta že uvedle sankcije proti turškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve, v petek pa je ameriški predsednik Trump za Turčijo napovedal še podvojitev dosedanjih 10-odstotnih carin na izvoz aluminija v ZDA in 25-odstotnih carin na izvoz jekla v ZDA.
Turčija je sicer že v petek opozorila, da bo edini rezultat zvišanja carin "škoda v odnosih med državama kot zaveznicama". Z zunanjega ministrstva so napovedali odgovor na te ukrepe proti Turčiji in ocenili, da so v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ameriški predsednik Donald Trump je nove sankcije proti Turčiji napovedal v petek, ukrep pa je začel veljati včeraj. Carine na uvoz jekla so po novem 50-odstotne, na aluminij pa 20-odstotne.
Zaostrovanje odnosov je sprožilo številna vprašanja o prihodnjem sodelovanju držav, poleg tega pa dodatno okrepilo gospodarske težave Turčije in povzročilo strm padec vrednosti turške lire. Vrednost turške valute je že v petek padla za okoli 16 odstotkov na rekordno nizko raven v primerjavi z dolarjem in evrom.
Turška centralna banka je sporočila, da je pripravljena sprejeti "vse potrebne ukrepe" za zagotovitev finančne stabilnosti države. Kot so zapisali, bodo bankam zagotovili ustrezno likvidnost.
"Centralna banka bo podrobno spremljala stanje na trgu in oblikovanje cen ter sprejela vse potrebne ukrepe, če se bo to izkazalo za nujno," so sporočili iz banke. Revidirali so tudi ustreznost zahtevanih likvidnostnih rezerv bank.
Centralna banka bo finančni sistem oskrbela s približno desetimi milijardami lir, šestimi milijardami dolarjev in tremi milijardami dolarjev v ekvivalentu zlata.
Erdogan je med današnjim srečanjem veleposlanikov v turški prestolnici Ankara obsodil nove sankcije Washingtona kot nož v hrbet. "Skupaj smo v Natu, potem pa želite svojega strateškega partnerja zabosti v hrbet," je Erdogan nagovoril ZDA in vprašal, ali je tovrstno ravnanje sprejemljivo.
Turški predsednik je poleg tega nakazal, da še ne namerava popustiti v tem diplomatskem sporu. Kot je ocenil, se Turčija sooča z "gospodarskim obleganjem", padec vrednosti turške valute pa je označil za napad na Turčijo. Prebivalcem je ob tem sporočil, naj ne skrbijo. "Turško gospodarstvo je trdno, močno in dobro ter bo tako tudi v prihodnje," je še dejal Erdogan.
Turška lira si je po Erdoganovem govoru sicer nekoliko opomogla. Če je bilo v današnjem azijskem trgovanju za dolar mogoče dobiti 7,2362 lire, pa je bilo po njegovem govoru za dolar treba odšteti 6,9 lire. Erdogan je v nedeljo dejal, da je bil padec vrednosti turške lire, ki je bil posledica napovedi višjih ameriških carin, politična zarota.
Jim Edwards se v Business Insiderju zato upravičeno sprašuje, kaj se bi zgodilo, če bi Turčija dejansko »kolapsirala«.
To ni nemogoče. Turška lira je letos izgubila 45 odstotkov svoje vrednosti, inflacija pa je 15 odstotna in narašča. Turčija ni tako pomembna ekonomsko – čeprav je velika država, z več kot 80 milijoni prebivalcev – pač pa je pomembna geostrateško.
Je most med vzhodom in zahodom in tista država, ki preprečuje, da bi vam beguncev v večjem številu prišel v Evropo. Turčija meji na Grčijo in Bolgarijo, pa tudi na Gruzijo, Irak, Iran, Armenijo in Nakičevan, ozemlje, ki je povezano z Azerbejdžanom. Pet od teh držav je zapleteno v vojaške spopade ali vojne.
Kar vzbuja strah, je mnenjski članek, ki ga je turški predsednik Tayyip Erdogan v nedeljo objavil v New York Timesu, kot odgovor na ameriške sankcije. »Turčija ima alternative. Neuspešnost pri vračanju nazaj pri tem trendu unilateralizma in nespoštovanje bo zahtevalo, da začnemo iskati nove prijatelje in zaveznike,« je zapisal Erdogan.
Pri tem ni nepomembno vedeti, da so ruski geopolitiki, na primer Aleksandr Dugin, že dolgo časa nazaj Turčijo – pa tudi Japonsko – videli kot dve novi članici zavezništva, ki naj bi se oblikovalo na svetovnem »otoku« - na kopnu Evrazije.
Business Insider pa upravičeno opozarja na še en Erdoganov resen problem, to pa je, da v ekonomsko slabem položaju ravna napačno, ker meni, da so obresti »slabe.« Erdogan je večkrat zatrjeval, da visoke obrestne mere sprožajo inflacijo, čeprav to ni res, kajti v resnici visoke obrestne mere znižujejo inflacijo, kajti zaradi njih denar postaja dražji in redkejši.
»Ni jasno, ali Erdogan razume temelje ekonomije. Erdoganova ekonomska nepismenost je zaskrbljujoča,« opozarja Business Insider, kajti turško največje in najlažje orožje za boj proti inflaciji so prav višje obrestne mere. Vendar pa turška centralna banka, pod vplivom Erdogana, te poteze noče sprejeti.
Business Insider pa pri tem spregleda še nekaj – verjeten »verski« vidik zadeve, kajti obrestne mere izvorni islamski nauk pravzaprav prepoveduje. Erdogan pa je na islamski tradiciji zgradil svoj politični vzpon. Da je v tem del problema, je posredno nakazala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je opozorila, da bi morala biti turška centralna banka pri svojih odločitvah za brzdanje inflacije neodvisna. "Nihče nima interesa za gospodarsko destabilizacijo Turčije, vendar mora biti storjeno vse, da lahko obratuje neodvisna centralna banka," je dejala v Berlinu.
Po oceni Business Insiderja je najslabši scenarij za Turčijo bankrot države in Erdogan, ki »išče nove prijatelje« - takšne, ki imajo nekaj skupnega s Turčijo, to pa je, da so pod sankcijami ZDA. Gre pa za Iran, Sirijo in Rusijo. Erdogan je v preteklih letih vodil njim nasprotno politiko, toda po zavezništvu s Putinom bi se to lahko spremenilo.
Še posebej zato, ker ameriški predsednik Turčijo dobesedno potiska v naročje Rusije. »Kaj je končna igra tukaj, če Erdogan ne bo spremenil smeri in ZDA ohranijo ali še povečajo sankcije. Najslabši scenarij je turška vlada, ki ne more več plačevati vojske, ki nadzira njene meje in išče nove prijatelje, ki bi jim poplačali dolgove. Lira pa medtem še naprej pada,« ugotavlja Jim Edwards.
Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je sicer izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA. Po njegovih besedah si Turčija želi konsenz, pri čemer je odprta za diplomatske pobude. "Pričakujemo, da bodo ZDA ostale zveste našemu tradicionalnemu prijateljstvu in zavezništvu v okviru zveze Nato," je še dejal.
Nato sicer do spora med ZDA in Turčijo ohranja zadržanost. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je dejal, da za zdaj ne vidi razloga, da bi se zavezništvo vmešalo v vse hujši spor med zaveznicama. "Gre za dvostransko zadevo, Nato v to ni vpleten," je v Bruslju dejala tiskovna predstavnica Nata.
Toda Turčija, ki kupuje ruske rakete S-400 in ima težave z ZDA zaradi zahtev po izročitvi voditeljev puča iz ZDA, sama pa se sooča z ameriškimi zahtevami po izročitvi ameriškega pastorja, hkrati pa ima težave pri nabavi ameriških letal F-35, je vsekakor že v položaju, ko je na določen način bliže Rusiji kot ZDA.
Ruski predsednik Vladimir Putin je Erdoganu celo pomagal ohraniti oblast v trenutku puča, Rusija pa je Turčiji dala tudi »zeleno luč« za izvedbo operacij v severu Sirije. Z ZDA, zaveznikom v zvezi NATO, pa ima Turčija same težave in konflikte.
Izstop Turčije iz NATA pri tem sploh ni v interesu Rusije. Če Turčija kot nefunkcionalna članica ostane v zvezi NATO in blokira pomembne odločitve zavezništva, bi lahko bila za Rusijo celo bolj koristna, kot izven zveze NATO.