petek, 19. april 2024 leto 29 / št. 110
Total se je kljub garancijam EU umaknil iz Irana
Total - CNPC
Francoski energetski velikan Total se je uradno umaknil iz milijardnega plinskega projekta v Iranu, je danes sporočil iranski naftni minister Bidžan Namdar Zanganeh. Total se je za potezo odločil, potem ko so ZDA maja zapustile iranski jedrski sporazum in proti državi znova uvedle sankcije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Total je uradno zapustil dogovor za razvoj 11. faze plinskega polja Južni Pars," je danes dejal Zanganeh. Kot je dodal, je francoski gigant tako potezo napovedal že pred dvema mesecema.
Total je julija lani pristopil k 4,8 milijarde dolarjev (4,1 milijarde evrov) vrednemu projektu razvoja plinskega polja pred iransko južno obalo. Skupaj s kitajskim China National Petroleum Corporation (CNPC) in iranskim Petroparsom je bil vodilni partner.
Uvodoma bi moral koncern v projekt vložili milijardo dolarjev, a so v resnici do maja za ta namen dali le 40 milijonov evrov, prav zaradi negotovosti v zvezi z ameriškimi dejanji. Total ima v ZDA za 10 milijard dolarjev premoženja, ameriške banke pa so vključene v 90 odstotkov njegovih finančnih operacij.
ZDA so v skladu z odločitvijo o odstopu od mednarodnega sporazuma iz leta 2015, s katerim se je Iran odpovedal razvoju jedrskega orožja v zameno za odpravo sankcij, znova uvedle sankcije proti tej državi. Prvi sklop, ki se med drugim nanaša na prepoved poslovanja z iranskimi finančnimi ustanovami ter iranskim avtomobilski sektorjem, je začel veljati v začetku avgusta. Drugih sklop sankcij bo začel veljati po 5. novembru, vključeval pa bo tudi prepoved trgovanja z iransko nafto.
Evropski akt - v primeru Totala očitno neuspešno - dovoljuje gospodarskim subjektom iz EU, da zahtevajo povrnitev škode zaradi sankcij ZDA in izničijo učinek kakršnihkoli odločitev tujih sodišč, ki temeljijo na teh sankcijah, v EU
Ameriški predsednik Donald Trump je ob uvedbi sankcij napovedal, da "kdorkoli bo posloval z Iranom, ne bo posloval z ZDA". Total je v preteklosti že poudaril, da pod temi pogoji ne bo mogel ostati v Iranu, razen če bi pridobil posebno dovoljenje Washingtona, kar pa se ni zgodilo.
EU je sicer ob prvem svežnju znova uvedenih ameriških sankcij proti Iranu uveljavila posodobljen akt, s katerim želi ublažiti posledice sankcij za evropska podjetja, ki zakonito poslujejo v Iranu. Podpora iranskemu gospodarstvu je namreč del učinkovitega izvajanja iranskega jedrskega sporazuma, opozarjajo v Bruslju.
Akt dovoljuje gospodarskim subjektom iz EU, da zahtevajo povrnitev škode zaradi sankcij ZDA in izničijo učinek kakršnihkoli odločitev tujih sodišč, ki temeljijo na teh sankcijah, v EU. Prav tako prepoveduje osebam iz unije, da bi upoštevale te sankcije, razen kadar Evropska komisija to izjemoma dovoli v primerih, ko bi neupoštevanje resno škodovalo njenim interesom ali interesom unije.
