sobota, 30. november 2024 leto 29 / št. 335
Caravaning: avtodom ali prikolica
Bivanje v naravi oz. urejenem avtokampu nudi svojevrsten užitek. Stik z naravnim okoljem, a hkrati imeti velik del udobja s seboj, vse to premično, na kolesih. Tokrat bomo preskočili spanje in bivanje v šotorih, ter se osredotočili le na prikolice in avtodome. Torej, s čim na pot, prednosti in slabost ter najem ali nakup?
Kdor ima v sebi vsaj malo »ciganske« popotniške žilice, da bi potoval s prikolico ali avtodomom si je zgornja vprašanja že večkrat postavil. Ker sem že potoval z raznovrstnimi izvedbami, naj vam opišem moje izkušnje in videnje.
Po navadi se takšne sanje pričnejo z brskanjem po spletnih straneh (avto.net, mobile.de in podobne…), da vsaj malo dobimo občutek o ceni, ponudbi in kaj dejansko bi želel imeti ter koliko smo finančno sposobni. A sam nakup je samo delček stroška, ki ga tovrstno vozilo pa naj si bo prikolica ali avtodom, zares prinese. Ok, vzamemo kredit in pripeljemo ali privlečemo zadevo domov. Kam sedaj z njo ali z njim, kje je prostor, da ne bo motilo vseh okoli, da ne bomo nenehno zadevali ob vanj, niti z otroško žogo. Da bo vsaj malo na suhem / pod streho, po možnosti, da je dvignjen od tal, da ne »zaležemo« pnevmatik. Nato redni tehnični pregledi in redna vzdrževanja.
Ne pozabite še, da na vsakih 5 do 6 let na trg pridejo novi modeli, na novih osnovah s sodobnejšimi motorji. Tudi prikolice se spreminjajo in ponujajo vedno več za različne okuse in potrebe. Kupimo novo, vzamemo kredit na 84 mesecev, prištejemo vse tekoče stroške in si izračunajmo dejanski letni strošek. In po 7 letih je popolnoma naš, a sedaj že prejšnji model in v najboljšem primeru ima še polovico vrednosti. Pa nismo šli še nikamor. Torej prištejmo še stroške bivanja v avtokampih, stroške goriva in cestnin ter delimo z dnevi, ki jih imamo dejansko na voljo za dopust. Pa dobimo realen strošek koliko nas takšen užitek dopusta dejansko stane.
Turistična prikolica
Vse je zloženo in pripravljeno za na pot. Samo zapnemo za vlečno vozilo in gremo. Redko katera prikolica (dandanes le novejše višjega cenovnega razreda) ima svoj akumulator, za katerega je potrebno skrbeti tudi, ko je prikolica na »zimovanju«. Redno je potrebno servisirati zavore, da ne »zapikajo« ali pa odpovedo v nepravem trenutku. Prav tako je potrebno skrbeti za pnevmatike ter samo vodotesnost konstrukcije. Zamakanje ter kondenz vlaga lahko povzročijo plesen in predvsem neprijeten vonj. Redno zračenje je nuja. Prav tako vzdrževanje tekstilnih predprostorov.
Notranja razporeditev naj bo prilagojena vaši najpogostejši uporabi in ne kaj pa če? Zato si nujno moramo zastaviti nekaj vprašanj; zakonska postelja ali dva ločena ležišča. Za otroke ali obiske sestavljivo ležišče iz sedežnega dela ali imeti pograd že v osnovi. Koliko bomo kuhali in koliko velik hladilnik res potrebujemo. Pa mikrovalovna pečica ali klasična pečica. WC s tušem skupaj ali ločeno. Strešna klima, ki ima opcijo inverterja, da nas v prehodnih dneh lahko tudi greje. Striktno letna izvedba ali celoletna z debelejšo izolacijo. Koliko plinskih jeklenk vozimo s seboj (samo za kuhanje ali tudi za ogrevanje in hladilnik). Ali imamo opcijo rezervnega kolesa. Bomo potrebovali dodaten električni »mover« za premikanje prikolice ali ne. In na koncu še zelo pomembno vprašanje: ali sploh imamo vozilo, ki je sposobno vleči polno naloženo prikolico.
Zadeva sploh ni tako enostavna kot se zdi na prvi pogled. Najbolje je vse te podatke spraviti na papir, narediti okvire kaj dejansko potrebujemo, koliko nas bo to stalo in koliko dni na leto bomo nato resnično uživali v njej. Ker so pri takšnih stvareh čustva zelo močna, se oprimo tudi na racionalen del, finance in čas. Tako bomo dobili bolj jasno sliko kaj nas čaka, ne pa da po 3 ali 4 sezonah damo vse skupaj v oglas in obupamo… Pa tako lepo je preživeti čas v avtokampih in imeti pristen stik z naravo. A cena takšnega dopusta je dandanes v večini primerov dražja kot bivanje v hotelu. Časi sindikalnih prikolic so že zdavnaj mimo in zadeva se je obrnila: če imaš denar greš v urejen kamp, če pa ne pa v hotel masovnega turizma... Takšna je dandanes realnost.
Prednosti; v kampu pustimo prikolico in se z vozilom podamo na raziskovanje okolice ali le v nakup v bližnjo trgovino. V prikolici imamo po navadi več prostora za bivanje, saj so v veliki večini notranjosti daljše kot v avtodomih. Cenovno so drastično nižje kot avtodomi. Za bivanje na daljše časovno obdobje so bolj primerne kot avtodomi (za pavšalna plačila prostorov v kampih). Od dobrem vzdrževanju je življenjska doba lahko kar dolga.
Slabosti; ker je prikolica že vlečno vozilo ne moremo vleči še ene prikolice s čolnom. Ni ravno primerna za vikend izlete, saj le redki modeli, največkrat krajši, nam omogočajo lažjo vožnjo in okretnost ter imajo kvalitetna podvozja (ležaji, vzmetenje, natančnejše naletne zavore) prilagojena za daljša popotovanja. Pravzaprav pri nas ni v navadi, da bi s prikolicami hodili na vikend izlete. Potovanje s trajekti je dražje, saj z vlečnim vozilom zavzamemo več metrov prostora kot avtodom. Redko katera prikolica ima tovorni prostor za kolesa ali skuter. Večja občutljivost na bočni veter. Prostor za hrambo.
Najem / nakup; ponudba prikolic za nakup je pri nas kar pestra, za najem pa ne ravno. Ker je že sama nakupna cena nekako 1/4 do 1/3 nakupa avtodoma se večina lastnikov odloča za nakup. Čeprav je zanimivo, da je najem prikolice le nekako 1/2 cene najema avtodoma, kar ne gre skupaj z višino nakupa in stroški vzdrževanja. Po navadi se oddajajo prikolice, ki so stacionirane in je lastnik plačal letni pavšal. Cene nekako med 25 in 65 eur/dan.
Avtodom
Prav tako imamo po navadi vse pripravljeno, da samo skočimo vanj in se odpeljemo. Na krajše ali daljše popotovanje. Predpogoj je redno vzdrževanje tako motorja, kot akumulatorja in vseh ostalih delov. Razumljivo je v tem primeru vse dosti dražje kot prikolica, saj govorimo o dejanskem samostojnem vozilu. Je pa bolj primeren za vikend izlete in pogostejša premikanja iz kraja v kraj. Velika večina je narejena na osnovi dostavnikov, s prednjim pogonom, saj so zelo kompaktni in imajo vse spredaj. Večji in težji pa so narejeni tudi na kakšen podvozju od Iveco, Mercedes ali Ford, ki imajo zadnji pogon, nemalokrat celo dvojna kolesa na zadnji osi. Nekako do 7,4 m so še pod 3,5 tone skupne teže, kar pomeni izpit B kategorije. Osnovni modeli imajo za doplačilo, dražji pa že v serijski opremi tudi zračno vzmetenje za prilagajanje višine vozila pri obremenitvi. Vgradnja dodatne strešne klima naprave, satelitske TV, kvalitetno oblazinjenje, velik hladilnik, sončne celice, malo močnejši motor za vleko čolna… vse to osnovno ceno kaj hitro ponese v nebo. Dobra stran pa je, da ga lahko uporabljate skozi celo leto: tudi zimovanja na smučiščih od prepolnih hotelih niso težava, pa dolga ali kratka popotovanja… potrebno je le imeti čas. In pa seveda sredstva za najem/nakup ter za samo pot.
Glede same oblike in zasnove jih ločimo na:
Alkoven; prepoznamo jih po tem, da imajo veliko »solzico« nad vozniško kabino, kjer je široka postelja, prednost je veliko prostora za več oseb (do 6 tudi 7), slabost pa velik zračni upor, večje poraba goriva, manjša potovalna hitrost.
Crossover; ima malo dvignjen del nad vozniško kabino, kjer po navadi skriva zloženo posteljo, ki se spusti nad jedilni del ali prostor za lahko prtljago. Malo boljše vozne lastnosti kot alkoven, saj ima manjši zračni upor.
Polintegriran; je mešanica med crossover-jem in polno integriranim, zelo dobre vozne lastnosti, postelja spravljena pod streho nad jedilnim delom, veliko kupcev ga vzame zaradi kompaktnosti in hitrejših premikov ter krajših potovanj.
Integriran; popolnoma po meri narejena nadgradnja, od vozila »darovalca« vzeto le podvozje, motor in armaturna plošča. Zato je tudi spredaj širši, ima bolj izkoriščeno notranjost in je pravo potovalno vozilo. Spredaj ima nad vozniškim in jedilnim delom po navadi dvignjeno posteljo, ter še eno večjo zadaj. Nekateri tovrstni modeli imajo tudi izvlečne stranske ali zadnje dele za povečanje tlorisa. Spadajo v najvišji cenovni razred med počitniškimi vozili narejenimi na kombi osnovi.
Kombi / Van; ohranja kompletno konstrukcijo tovornega dostavnega vozila, le da je toplotno izolirano, ima vgrajena okna in notranjost prirejeno popotniškim potrebam. Predelujejo tako manjše (Hyundai, VW) kot tudi največje (Iveco, MB) ter tudi vse vmes. Veliko jih predeluje za namene obiskovanja dirk, saj v zadnjem delu naredijo garažo s priročno delavnico. Ker predelujejo tudi manjše, so zelo primerni za popotovanja v paru in ker so kompaktni nimajo težav z vstopi tudi v mestna jedra, kar je pri večjih takoj težava. Veliko mest ne dovoli vstopa avtodomom v mesta in imajo zato na obrobjih posebna parkirišča, kjer pustimo vozilo in nato gremo naprej z javnim prevozom. Tovrstna vozila (vsaj manjša) nimajo stojne višine, zato je tudi vse v notranjosti podrejeno osnovni funkcionalnosti in iznajdljivosti posameznikov.
Prednosti; vse v enem, tako vozilo kot bivalnik. Možnost vleke dodatne prikolice za tovor, čoln, motocikel… Velika večina ima v zadnjem delu pod posteljo prtljažni prostor za kolesa ali celo skuter. Večina ima zložljivo tendo za senco in osnovno zaščito pred dežjem in le redki se odločajo za večje predprostore. Pri potovanju s trajekti je cena nižja od prikolice zaradi dolžine.
Slabosti; visoka cena nakupa. Stroški vzdrževanja motorja, več pnevmatik, dražje zavarovanje in registracija. Prostor za hrambo. Čeprav je vozilo hitro mobilno, skoraj vedno potrebujemo dodatna vozila: kolo, skuter, celo manjši avto na prikolici ali celo v samem vozilu, da smo mobilni pa čeprav le do trgovine. Primeren za daljše premike, nikakor ne za hitre.
Nakup / najem; v kolikor ne preživite vsaj 60 dni na leto v njem, ni racionalne matematike, da bi se nakup izplačal. Cene nakupa se gibljejo med 40.000 in 100.000 eur (pustimo zgornji razred), najemi pa se gibljejo med 55 in 160 eur/dan (brez plačanega prostora za kampiranje). A pri izračunu je potrebno upoštevati, da pri najemu nimamo stroška vzdrževanja + registracije + zavarovanja ter, da lahko vsako leto najamemo drugačnega, novejšega…