Zemanovo priznanje o češkem »novičoku« izpodbilo britanske obtožbe Rusije v primeru »Skripal«

Češki predsednik Miloš Zeman je presenetljivo razkril, da je tudi Češka, tako kot je to zatrjevala Rusija, zanikala pa Velika Britanija, v laboratorijih eksperimentirala z živčnim strupom iz skupine novičok.

Češki predsednik Miloš Zeman je v četrtek zvečer za televizijo Barrandov presenetljivo razkril, da je tudi Češka v laboratorijih eksperimentirala z živčnim strupom iz skupine novičok, s katerim naj bi bila zastrupljena Sergej in Julija Skripal v Veliki Britaniji. "Količina izdelanega strupa je bila domnevno majhna in po poskusu je bil strup tudi uničen," je dejal Zeman. Živčni strup iz skupine novičok je bil po britanskih navedbah uporabljen v napadu na nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčerko Julijo v začetku marca v angleškem Salisburyju. Po besedah češkega predsednika naj bi bila v napadu na oba Skripala uporabljena snov A-234, medtem ko so na Češkem delali na snovi A-230. Meseca marca letos je sicer češki predsednik vlade Andrej Babis zanikal, da bi Češka delala poskuse z »novičokom.«

Novičok izdelan v raziskovalnem inštitutu Brno

Sergej in Julija Skripal sta bila 4. marca v Salisburyju po navedbah Velike Britanije zastrupljena z živčnim strupom - London trdi, da je šlo za t. i. novičok, živčni agent, ki so ga zasnovali še v časih Sovjetske zveze. London je takrat dejal, da je "zelo verjetno", da za napadom stoji Moskva, Rusija pa odgovornost ostro zavrača.

Poskus s češkim »novičokom« naj bi na Češkem opravili novembra lani (!) v vojaškem raziskovalnem inštitutu Brno. "Vemo, kje, vemo kdaj, torej bi bilo hinavsko, če bi se delali, da se ni nič zgodilo," je še dejal 73-letni Zeman, ki se je pri tem skliceval na novo poročilo češke vojaške obveščevalne službe. Po mnenju strokovnjakov je na svetu le nekaj laboratorijev, ki so usposobljeni za delo s tako nevarnimi živčnimi strupi, kot je novičok. Velika Britanija je za napad obtožila Rusijo, češ da je Rusija imela motiv in sredstva za dvojno zastrupitev ter da ni drugega razumnega pojasnila, ker bi takšen strup lahko izdelal samo država.

Rusija je trdila, da je strup mogoče izdelati marsikje, da je več držav, med drugim tudi Češka, delalo poskuse s temi strupi in da sama ni imela nobenega razloga, da zastrupi že zamenjanega in razkritega agenta, ki za interese države ni bil več nevaren. Ruski zunanji minister je tudi opozarjal, da bi napad v Salisburyju lahko bil delo tajnih britanskih služb, »ki so znane po tem, da imajo dovoljenje za ubijanje.« Ob tem so bile kemične formule omenjenega »novičoka« znane in objavljene tudi v akademski literaturi.

Ob tem pa se je tudi razvedelo, da je Julija Skripal, 33-letna hčerka Sergeja Skripala zjutraj 7. marca, tri dni potem, ko naj bi menda padla v komo obiskala svojo spletno stran na popularnem ruskem portalu »Vkontakte«. Kmalu zatem je bila skupaj z očetom odpuščena iz bolnišnice, saj na bi oba čudežno ozdravela. Nobenemu mediju ni bilo dovoljeno poročati o dogodku, oba Skripala pa na bi dobila tudi »novo identiteto« v ZDA. Sorodnica Julije Skripal, kise je z njo po napadu pogovarjala, je trdila, da »ni zvenela kot ona« in da se ji je zdelo, da govori pod pritiskom. Velika Britanija tudi ni dovolila obiska ruskih diplomatov pri svojih državljanih, kar je prav tako kršitev Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih.

Rusija je po napadu Veliki Britaniji, Franciji in Organizaciji za prepoved kemičnega orožja (OPCW) poslala tri sezname vprašanj glede zastrupitve Skripala in njegove hčerke. Zahtevala je pojasnila o tem, kako naj bi zdravniške ekipe na terenu pri sebi že imele primerno »protizdravilo« za Julijo in Sergeja Skripal in kako so lahko medicinski tehniki tako hitro oziroma že vnaprej vedeli, katero protizdravilo jima bo potrebno? Iz vprašanj je tudi očitno, da je imela v tem primeru veliko vlogo Francija, s katero je Velika Britanija tesno sodelovala. Vendar so vsa ta vprašanja ostala neodgovorjena, kar meče veliko senco tudi na utemeljenost obtožb Velike Britanije, ki je v tem primeru delovala zelo netransparentno.

Na informacijo češkega predsednika so ser takoj odzvali v Rusiji. »Z veliko stopnjo verjetnosti smo trdili, da bi to substanco lahko proizvedli v različnih državah, še posebej v državah, ki trdijo, da imajo protizdravila, saj so te države zelo verjetno proizvedle strupeno substanco, ali pa določeno količino imele v svoji posesti. To je očiten in jasen dokaz nevzdržnosti obtožb britanskih oblasti,« je dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov. Opozoril je tudi »na provokativno in avanturistično naravo celotne zgodbe o Skripalu.« To pa je po njegovi oceni tudi »eden od tistih korakov v novem pristopu, ko bo vedno več držav ocenilo, da so jih potegnili v to avanturo,« je dodal Peskov. Velika Britanija je celo trdila, da je bil strup uporabljen v napadu izdelan v Rusiji, vendar je nato od te trditve odstopila, britansko zunanje ministrstvo pa je celo izbrisalo uradne "tvite" z neutemeljenimi trditvami, ki so jih izpodbili sami britanski znanstveniki. Britanski vojaški laboratorij v Porton Downu ni mogel ugotoviti izvora živčnega strupa, s katerim naj bi bila zastrupljena Sergej in Julija Skripal. Ta ugotovitev je v popolnem nasprotju s trditvami britanskega zunanjega ministra Borisa Johnsona.

Enako nenavadno – ali pa pričakovano – je tudi, da britanski in drugi zahodni mediji, ki so dva meseca poročali, da za napadom lahko stoji »samo Rusija«, sedaj nenadoma obmolknili. To so seveda opazili v Rusiji. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je bila še posebej ostra. »Britanski novinarji so v samo enem dnevu obmolknili, kakor da je obstajal ukaz za vse, da naj bodo tiho. Vsi so obmolknili,« je dejala Zaharova.

Dejala je, da se »primer Skripal« več ne pojavlja v medijih in da za zahodne medije »ni več zanimiv«. Kot je dejala »nihče nikogar ne zahteva, nihče nič ne preiskuje, nihče od britanske vlade ne zahteva niti fotografij ali posnetkov. Primer v medijskem prostoru ne obstaja. Ne glede na to, pa jih bomo, brez dvoma, in to Ruski preiskovalni odbor, rusko veleposlaništvo v ZDA in Ministrstvo za zunanje zadeve razveselili z vestmi iz te fronte. Imamo nekaj, kar bi jim radi sporočili«, je dejala Zaharova.

Zakaj je Slovenija ravnala prav, ker ni izgnala ruskih diplomatov

Rusija je namreč doslej zatrjevala, da so tudi Češka, Slovaška in Švedska ter še nekatere država, vključno z Veliko Britanijo in ZDA imele sposobnosti, da proizvedejo strup, ki je bil uporabljen v domnevnem napadu na oba Skripala.

Zahodni mediji so se iz teh navedb norčevali, vendar se je s potrditvijo češkega predsednika pokazalo, da je imela Rusija prav. Slovenija se klub zahtevam velike Britanije o tem, da je potrebno izgnati ruske diplomate tej zahtevi, ki so jo podprle številne članice EU, ni pridružila, pač pa je veleposlanika v Moskvi zgolj poklicala na »konzultacije«.

Vse torej kaže, da je Slovenija v tem primeru očitno ravnala pravilno, na kar smo opozarjali že v preteklosti, kjer smo jasno zapisali, da je Slovenija ravnala prav, ker ni izgnala ruskih diplomatov, saj bi lahko šlo za tako imenovani "napad na lastno zastavo." V slovenski politiki se je za izgon ruskih diplomatov sicer zavzel predsednik države Borut Pahor, nasprotoval pa mu je zunanji minister Karel Erjavec.

Upokojeni polkovnik Skripal je bil namreč zaradi vohunjenja za Veliko Britanijo leta 2006 na vojaškem sodišču v Rusiji obsojen na 13 let zapora. Bil je častnik ruske vojaške obveščevalne službe, obsojen pa je bil izdaje, ker je od 90. let britanski obveščevalni službi MI6 proti plačilu posredoval podatke o identiteti ruskih tajnih agentov, ki so pod krinko delovali v Evropi. Takrat so mu tudi odvzeli čin. Leta 2010 ga je Moskva skupaj s še tremi zaporniki izročila Veliki Britaniji v zameno za 10 ameriških vohunov. Moskva trdi, da ni imela nobenega razloga za njegovo zastrupitev in da tega napada ni izvedla.

Velika Britanija je zaradi napada izgnala 23 ruskih diplomatov. Sankcije temeljijo na sklepu, da poleg zaključka, da je Rusija najverjetneje izvedla ta napad »nobeno drugo razumno pojasnilo ni verjetno«. Na tej podlagi so nato sledile tudi sankcije številnih drugih držav proti Rusiji ter izgoni ruskih diplomatov iz ZDA, Avstralije, zveze Nato in nato še 14 članic EU-ja. Slovenija se zaradi ocene, da preiskava še ni končana, skupaj s še nekaterimi članicami EU tem izgonom ni pridružila.