Kitajska je na tri otoke v Južnem kitajskem morju namestila prve protiladijske in protizračne rakete

Medtem ko svet z veliko pozornostjo spremlja otoplitev odnosov med Južno in Severno Korejo, kjer sta veliki vlogi iz ozadja odigrali tudi ZDA in Kitajska pa v južnem kitajskem morju z veliko hitrostjo rastejo kitajski umetni otoki, zgrajeni na koralnih grebenih. In ne samo to, prav v zadnjem mesecu dni je Kitajska naredila nov, strateško zelo pomemben korak – na otoke je namestila zelo učinkovite protiladijske in protiletalske rakete. To naj bi sicer za ameriško postajo CNBC najprej potrdili dobro obveščeni ameriški viri iz obveščevalne skupnosti.

Povečan nadzor plovnih poti z umetnih otokov

Te rakete naj bi bile po doslej znanih podatkih prve, ki jih je Kitajska tudi zares namestila na otokih otočja Spratley. Glede lastništva nad tem otočjem je Kitajska sicer v sporu tudi z Vietnamom in Tajvanom. Kitajska sicer ne omenja namestitve raket, trdi pa, da so njene vojaške instalacije na otokih »povsem defenzivne« in da ima na svojem ozemlju pravico, da sama odloča o tem, kaj bo s tem ozemljem storila. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) trdi, da ima Kitajska »neizpodbitno suverenost« nad otoki, ter da je namestitev njenih raket potrebna zaradi zavarovanja nacionalne suverenosti. Po njihovem prepričanju Kitajska ne ogroža nikogar. »Vse, ki nimajo namere, da bi bili agresivni, ni potrebno biti strah ničesar« je dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Čingjing.

Res sicer je, da je Kitajsko gospodarstvo zelo odvisno od prostega pretoka surovin in blaga, obenem pa je obkrožena tudi z ameriškimi bazami in zavezniki. Nedavno se je, na primer, nekaj tisoč ameriških marincev, tokrat za stalno, namestilo tudi v Avstraliji.

Po navedbah CNBC in podatkih ameriških obveščevalcev naj bi bile kitajske rakete v zadnjem mesecu dni nameščene na koralnih grebenih in otočkih, ki jih v ZDA imenujejo Fiery Cross, Subi in Mischief. Greg Poling, strokovnjak za južno kitajsko morje v Washingtonskem Centru za strateške in mednarodne študije je ocenil, da je to nameščanje raket »pomembno«, da pa je bilo pričakovano, saj so na otokih zgradili raketna zaklonišča in podobne rakete namestili tudi na otoku Woody bolj severno.

»Pred to namestitvijo raket ste, če ste bili eden od tistih, ki si je lastil te otoke, vedeli, da Kitajska spremlja vsak vaš korak. Sedaj veste, da boste to počeli v dosegu kitajskih raket. To je precej resna, pa čeprav samo implicitna grožnja,« je ocenil Greg Poling.  

Po navedbah CNBC bi kitajske rakete YJ-12B Kitajski omogočala napade na ladje v polmeru okoli 295 navtičnih milj (546 kilometrov), medtem ko imajo protiletalske rakete dolgega dosega HQ-9B, ki so primerne za sestreljevanje letal, manevrirnih izstrelkov in dronov doseg 160 navtičnih milj (296 kilometrov)

Prevlado Kitajske lahko zaustavi »samo še vojna«

Sicer pa je najvišji poveljnik ZDA ameriških sil v Pacifiku že prejšnji mesec, kot smo že poročali sporočil, da lahko je Kitajska že zbrala dovolj obrambnih sil za nadzor celotnega južnega kitajskega morja, zato jo ustavi »lahko samo vojna.«

Na senatnem odboru za oborožene sile ZDA so namreč senatorji svoja vprašanja postavljali mornariškemu admiralu Philipu S. Davidsonu. Ta jim je priznal, da bo Kitajska takoj zatem, ko bo »okupirala« predvidene koralne grebene in iz njih naredila umetne otoke, »Kitajska sposobna, da svoj vpliv razširi za tisoče milj južno ter svojo silo projicira globoko v Oceanijo.

Po njegovi oceni bo Kitajska Ljudska Armada lahko uporabila ta oporišča zato, da bi izzvala prisotnost ZDA v regiji, sile, ki jih bo Kitajska namestila na teh otokih, pa bodo zlahka presegle vojaške sile katerihkoli drugih držav, ki si prav tako lastijo Južno kitajsko morje. Zato naj bi bila »Kitajska sedaj sposobna nadzorovati Južno kitajsko morje v vseh scenarijih, če izključimo vojno z ZDA.«

Svoj komentar je admiral Davidson na koncu strnil v zahtevo po opremljanju vojske in mornarice ZDA s sodobnim orožjem, tako da bi bile ZDA pripravljene na »potencialni konflikt v južnem kitajskem morju«. Po njegovi oceni bodo imele v prihodnje odločilno vlogo v spopadih »hipersonična in orožja, ki neposredno emitirajo energijo, odpor v vesolju, sposobnosti kibernetske in sposobnosti mreženja« ter dobro izvežbani »vojaki, mornarji, piloti, marinci in pripadniki obalne straže, ki bodo ključni pri »naši sposobnosti, da se bojujemo in zmagamo.«

Glede na nova orožja, ki jih ima Kitajska – predvsem protiladijske rakete srednjega dosega – pa je Davidson izrazil svoje prepričanje, da obveznosti ZDA na podlagi pogodbe INF z Rusijo že omejujejo obrambne sposobnosti ZDA v odnosu na Kitajsko ljudsko armado. Zato je predlagal odstop ZDA od te pogodbe o omejevanju raket srednjega dosega – kar pa bo dodatno ogrozilo Evropo, saj bi omogočilo nameščanje raket srednjega dosega tudi vzdolž meje med članicami zveze NATO in Rusijo. Te rakete pa omogočajo zelo hiter napad in nevarno skrajšujejo čas, ki je politikom na voljo za tehtanje odločitev o morebitnem odgovoru.