Ali je menjava motornega olja res potrebna?

Dobro vprašanje. Glede na samo kvaliteto današnjih olj in glede na vse možne elektronske omejitve samih motorjih je odgovor ne. V današnjih motorjih so kvalitetni materiali, zanje je značilna izredna natančnost pri obdelavi, zato bi lahko rekel, da pogosta menjava ni potrebna. A resnica se skriva drugje.

Pa poglejmo.

V vozilu nimamo samo enega olja, temveč kar nekaj njih: motorno olje, olje v menjalniku, olje v zavornem sistemu, ki je po navadi skupno s hidravlično vodeno sklopko (pri ročnem menjalniku), olje v sistemu servo volana, nekaj malega pa ga je še v sistemu klimatske naprave. Torej imamo v povprečju kar 5 različnih olj. Če k temu dodamo še različne masti za mazanje, je maziv v vozilu res veliko: homokinetični zglobi na poloseh, končniki rok in volanskega droga, kjer so vpeta kolesa, tečaji (panti) vrat, vpetja pedal (plin, zavora, sklopka), pomiki sedežev, žične potege/zajle (ročna zavora, odpiranje pokrova motorja itd.), skratka, vse kar se premika, je potrebno mazati. Potem so tu še ostale tekočine, kot so hladilna tekočina motorja, ki hkrati tudi skrbi za ogrevanje potniške kabine, pa voda za pranje vetrobranskega stekla (odvisno od modela tudi zadnjega stekla in prednjih luči) ter plin za delovanje klimatske naprave.

Zaradi tako številnih tekočin je potrebno vsako vozilo redno vzdrževati, saj se v nasprotnem lahko pojavi obraba, ki se je ne da več enostavno popraviti, temveč je potrebno menjati celoten sklop, kar pa zna biti zelo drago. Imamo celo vrsto menjalnikov in diferencialov, ki so sposobni imeti eno olje skozi celo svojo življenjsko dobo vozila (ali pa vsaj do 400.000 km), pri nekaterih pa je vseeno potrebna menjava na 100.000 ali 200.000 km. Če za primer vzamemo tovorna vozila, kjer se menjava motornega olja izvaja med 150.000 in 250.000 km, potem se vprašamo, kje je sedaj težava? Zakaj tega v avtomobilu ne moremo narediti? Ali pa morda kdo noče, da bi bilo trajno.

Na kratko si oglejmo eno primerjavo:

• Tovorno vozilo v povprečju dnevno naredi med 500 in 700 km, osebno pa med 55 in 80 km.
• Tovorno vozilo dela relacijske vožnje, ko so motorni obrati zelo enakomerni in je delovna temperatura konstantna. Osebno vozilo pa nenehno prilagaja obrate, velikokrat se motor zelo obremenjuje, še preden se segreje na delovno temperaturo.
• Zaloga olja pri tovornem vozilu (mokri ali suhi karter) je bistveno večja kot pri osebnem vozilu. Tovornjak ima 40 litrov olja, avtomobil okoli 4,5.
• Motorni vrtljaji so kljub večjem motorju pri tovornih vozilih nižji, nekako do 2.500 vrt/min (delovni okoli 1.200 do 1.500 vrt/min), pri avtomobilih višji: diesel do 4.500 vrt/min (delovni med 1.500 in 2.500 vrt/min), bencinski do 6.500 vrt/min (delovni med 2.000 in 4.000 vrt/min).
• Tovorno vozilo ima neprimerno večji in bolj učinkovit sistem filtriranja kot osebno vozilo.

(Podatki so okvirni in ne upoštevajo različnih izvedb.)

Glavni vzroki, zakaj je potrebno menjati motorno olje vsakih 15.000 do 20.000, km ležijo v samem načinu delovanja motorja kot tudi oljih samih. Med zgoraj naštetimi razlikami se vidi, da je motor velikokrat obremenjen, ko je hladen (saj se v povprečju vozimo na zelo kratke razdalje) in takrat prihaja do prekomerne obrabe mehanskih delov. Tako imamo v olju drobne kovinske delce, ki potujejo po motorju in pospešujejo obrabo na drugih delih. Tudi določene kemične spojine, ki nastajajo pri izgorevanju goriva, prihajajo v stik z oljem (mimo batov v valju, mimo tesnil ventilov, kondenz voda ...) in vse ostaja v samem olju. Včasih se je to kot črna sluz nabiralo na dnu motorja v karterju, sedaj pa olja vsebujejo razne detergente, ki vežejo vso to nesnago nase. Zato pa je olje po določenem času črno kot oglje. Ker sedaj olje vso nesnago in delce nosi s seboj, je potrebno dodati posebne dodatke, ki izboljšujejo mazalne sposobnosti. Včasih smo celo posebej nalivali tako teflonske kot grafitne dodatke. A to je pomagalo samo pri starejših motorjih, kjer so tolerance med deli velike in zapolnitev prinese kratkoročne rešitve (najraje pred prodajo vozila). Zadnja leta pa so tolerance pri izdelavi tako majhne, da taki dodatki ne prinašajo velikih koristi in v določenih primerih lahko celo povzročijo škodo.

Kvaliteta oljnega filtra prav tako igra ključno vlogo. Bolj ko je kvaliteten, boljše bo: imeti mora ravno prav velike luknjice v materialu, da zaustavi delce, ne sme pa ovirati pretoka, saj s tem zmanjšuje pritisk na mazalnih mestih. Zato je dobro, da se filter menja vsaj ob vsaki menjavi olja.

Nekaj pomembnih pravil:

Nekaj pomembnih dejstev

Motorno olje je vitalna tekočina, brez katere ne gre. Olje podmazuje premikajoče dele, da ne pride do t.i. varjenja s trenjem. Tanek oljni film je vse, kar ločuje dva kovinska dela, da nemoteno drsita drug ob drugem. Ko se tak film pretrga se zaradi trenja zelo poviša temperatura med dvema deloma in če vmes ne pride novo olje, nastane tako visoka temperatura, da to povzroči topitve materialov, kar pa privede do močno povišanega trenja in sile, ki ob tem nastanejo, povzročajo močne strojelome delov. Motor lahko »zariba«, ali pa ga enostavno in zelo spektakularno raznese.

Včasih so pred menjavo olja vlivali dodatne detergente, do so »očistili« motor ali pa iztočili obrabljeno olje; natočili so tako imenovano čistilno olje, pustili delovati motor nekaj minut in ga potem iztočili ven. Tako so poizkušali čim bolj očistiti motor od znotraj. Danes so olja tako kvalitetna in tako polna detergentov, da se praktično vse saje in ostale nebodigatrebe vežejo na olje in se ne nalagajo na stene ter dno karterja.

Motorno olje pa tudi hladi sam motor. Prejšnje generacije zračno hlajenih motorjev so imele večjo zalogo olja ter s pomočjo hladilnika olja uspešno kljubovale vsem temperaturnim obremenitvam. Dandanes so motorji vsi vodno hlajeni, čeprav pri marsikaterem bolj zmogljivem avtomobilu vidimo tudi hladilnik za motorno olje. Delovna temperatura olja pri bencinskih motorjih je do 160 st.C, pri turbodieselskih pa še mnogo višja. To nakazuje na velike temperaturne obremenitve in ohranjanje viskoznosti skozi široko temperaturno območje. Olje mora omogočati mazanje pri nizkih temperaturah, pri našem podnebju nekako od -10 st. C pa do vročih dni, ko se počasi vzpenjamo na kak gorski prelaz, zaradi česar motor obremenjeno deluje, ni pravega pretoka zraka, vključena pa je tudi klima naprava. V takem primeru so temperaturne obremenitve lahko zelo velike.

S tem je povezana tudi življenjska doba olj. In ko se vrnemo na vprašanje, ali je menjava potrebna, je odgovor da. Ceneje je menjati motorno olje in ta strošek prevaliti na uporabnika, kot pa da bi proizvajalec razvil sistem čiščenja in bi olje brez težav zdržalo 250.000 km, kar je dejansko celotna povprečna življenjska doba vozila. Kvaliteta olj ni več pod vprašanjem. Današnja petrokemična industrija zna narediti takšna olja. Tudi sistemi čiščenja niso znanstvena fantastika. Gre le za čisto matematiko, kaj se splača in kaj ne. Za primer si poglejmo le to, da proizvajalec dobi za svoje vozilo, ki v maloprodaji stane okoli 15.000 evrov, le okoli 5.500 evrov. Vse ostalo so dajatve, transport, marketing in zaslužki prodajne mreže. Tako nam postane jasno, da so stroški vzdrževanja tudi umetno ustvarjeni, saj bi v nasprotnem primeru - razen dolivanja goriva - vse ostalo lahko zdržalo življenjsko dobo vozila ali pa vsaj mnogo večji del kot sedaj. Tudi pnevmatike in zavore.

Odgovor je torej preprost in jasen: redno menjajte kvalitetno olje in vaše vozilo vam bo hvaležno služilo še mnogo kilometrov.

Več tehničnih podrobnosti KLIKNI TUKAJ.