»Luknjičav« in »polovičarski« ameriški izgon ruskih diplomatov

Tudi v Sloveniji je bilo kar nekaj vročih razprav o tem, ali naj država izžene ruske diplomate ali ne. Slovenija se za to ni odločila. Da je to razumna odločitev, pa ne kažejo samo resne nejasnosti okoli britanske »preiskave« celotnega primera Skripal, pač pa tudi nekatere samo na videz »ostre« poteze drugih diplomacij, ki so postopale v skladu z zahtevo Velike Britanije.

Kot poroča ameriški Business Insider ima namreč ukrep izgona 60 ruskih diplomatov (skupaj z družinami) iz ZDA tudi »veliko luknjo«. Uradnik zunanjega ministrstva je novinarjem namreč potrdil, da istočasno z izgonom ZDA ne bodo zahtevale tudi zmanjšanja števila nameščenih v veleposlaništvu v Washingtonu.

To z drugimi besedami pomeni, da bo Rusija lahko 60 diplomatov, med katerimi so mnogi dejansko pripadniki ruskih obveščevalnih služb, kot je to sicer v navadi v vseh veleposlaništvih, lahko nadomestila z drugimi zaposlenimi diplomati. Ruski časnik Vesti je tudi navedel besede enega od ameriških diplomatov, ki je potrdil, da so »vrata odprta« in da se novi diplomati res lahko vrnejo na delo v ZDA. Takšen ukrep sicer ni nič posebnega – tudi administracija Baracka Obame je leta 2016 na podoben način izgnala 35 ruskih diplomatov.

Rusko veleposlaništvo v Washingtonu ima sicer v tem trenutku zaposlenih 190 ljudi, medtem ko jih ima ameriško veleposlaništvo v Rusiji – 1100. Ko je Barack Obama izgnal ruske diplomate iz ZDA, se je na primer Rusija odzvala tako, da je od ZDA zahtevala zmanjšanje števila diplomatskega osebja za 775, to pa pomeni, da na mesto tistih, ki so bili izgnani, niso mogli biti imenovani drugi diplomati.

Časnik tudi poroča, da so nekateri člani Trumpove administracije želeli izgon diplomatov izkoristiti tudi za to, da bi ZDA še zaostrile politiko do ZDA, da pa »Trump ostaja neprepričan« in da svetovalcem govori, da želi imeti bolj kooperativen odnos s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom. Da ima prav in da so glede Putina »Trumpovi instinkti pravi« ter da se vsaj tega razlikuje od večine republikancev in demokratov, je prepričan tudi profesor Richard Sakwa, ki je prepričan, da sta ZDA in Rusija že vstopile v obdobje »zelo nevarnih odnosov.«

Richard Sakwa, ki je profesor ruskih in evropskih zadev na Univerzi Kent in raziskovalec ruskega in evrazijskega programa v Chatham House v Londonu se strinja s potrebo po dialogu z Rusijo. Po njegovem mnenju je največja nevarnost za svet prav v odstopu ZDA od sporazumov o omejevanju jedrskega orožja z Rusijo, saj bo sporazum o omejevanju jedrskih raket srednjega dosega prenehal veljati leta 2021, na obzorju pa ni nobenega novega sporazuma.

Tudi glede Trumpovega »telefonskega poziva« in čestitke Putinu ob zmagi na predsedniških volitvah Sakwa v tem ne vidi nič slabega. »Telefonirati Putinu in mu čestitati, to je bila povsem prava stvar. Vem, da to verjetno ne bo zelo popularno pri nekaterih vaših poslušalcih, toda kar se tiče Rusije so Trumpovi instinkti, ali bolje rečeno intuicija povsem pravi oziroma prava. Z velikimi silami, še posebej pa z Rusijo, ki je edina, ki lahko ZDA večkrat uniči je potrebno imeti odprte diplomatske kanale. Morate se pogovarjati. Mora obstajati dialog,« je opozoril Richard Sakwa.

Business Insider tudi poroča, da naj bi Donald Trump od svojih svetovalcev zahteval, da ne želi, da javno govorijo o ostrih ukrepih proti Rusiji, ker ne želi »razjeziti Putina.« Razlog več, da se tudi Sloveniji ni bilo potrebno pri tej zadevi izpostavljati tam, kjer to res ne bi bilo potrebno.

ZDA so sicer v zadnjem času uvedle vrsto sankcij proti Rusiji, obtožile Rusijo za kibernetski napad "NotPetya" ter odobrile prodajo protitankovskega in podobnega orožja Ukrajini, čemur je Rusija nasprotovala.