Udbaši so spremljali Jovanko Broz tudi po Titovi smrti

Jovanko Broz so pripadniki SDV nadzorovali tudi po Titovi smrti. Vdirali so v sicer zaščiteno komunikacijo med bivšo Titovo soprogo in njenim odvetnikom. Kučanov prijatelj Stane Dolanc je bil za Jovanko med »največjimi barbami« in tisti, ki je neposredno organiziral tudi »bande za likvidacije.«

Po poročanju Bica naj bi jugoslovanske tajne službe soprogo nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita nadzorovala in spremljala tudi še po Titovi smrti. V poročilu z dne 31. oktobra 1984, ki je bil poslan predsedstvu SFRJ in tedanjemu Zveznemu svetu za zaščito ustavne ureditve piše, da obstaja možnost, da se objavi seznam lastnine preminulega Josipa Broza, ki ima »ogromno vrednost«, kar bi lahko imelo »nepredstavljive posledice za ugled« dosmrtnega predsednika.  Na tem seznamu naj bi bili »številni avtomobili, ordeni tovariša Tita, hiše v Dobanovcih in v Maroku,, zbirka umetniških slik, zlati nakit, kristalni predmeti, knjižnica itd.« Poročilo naj bi bilo »specialna informacija« ter hkrati »strogo zaupna državna skrivnost«.

Dragocenosti, ki imajo ogromno vrednost

V poročilu SDV prav tako piše, da je imela Jovanka Broz »v zadnjih dveh letih« več stikov z beograjskim odvetnikom Filotom Filom in njegovim sinom Tomom Filom. V pogovorih naj bi sodelovala tudi tedanja pripravnica Vesna Vojvodić, kot tudi člani družine Fila, ker je Jovanka odhajala v njihovo družinsko hišo. 

»Srečanja z odvetnikom je Jovanka izkoristila za to, da poleg reševanja statusnih vprašanj svoje sogovornike podrobno seznani tudi s situacijo, v kateri se nahaja, navajala je imena oseb in dogodke, ki so po njeni oceni privedli do njenega težkega položaja. Obtožila je posamezne vodilne, kot tudi vodstvo v celoti, da so odgovorni za njen položaj in položaj celotne države,« piše v poročilu agentov tajne službe. Odvetnikom naj bi dala tudi kopije pisem, ki jih je poslala tedaj najpomembnejšim vodilnim v SFRJ. »preko odvetnika Tome File je pred dvajsetimi dnevi 4. občinskemu sodišču v Beogradu, kjer vodijo zapuščinski postopek, seznam stvari, ki po njeni oceni pripadajo njej, ali pa bi jih bilo potrebno šteti v zapuščinsko imovino. Ti predmeti imajo ogromno vrednost,« piše v poročilu.

Ob tem so taji agenti zapisali, da bodo »glede na srečanja Jovanke Broz z odvetnikom Tomom Filom, Služba državne varnosti še naprej sprejemala primerne ukrepe s ciljem preprečevanja kakršnekoli vrste zlorabe pri odvetniku.« S tem so seveda vdirali v komunikacijo, ki bi morala biti zasebna in je bila uradno zaščitena z zakoni. 

Odvetnik Toma Fila je potrdil, da je vedel, da ga nadzorujejo udbaši. Njegova hiša je bila zelo verjetno tudi »ozvočena«. »Odvetnik iz Nemčje, ki je vedel, da jo zastopam, mi je ponudil 1000 dolarjev po strani za spomine Jovanke Broz, če bi jih prinesel v Nemčijo, kjer je bil velik sejem knjig. To je bilo tedaj zelo veliko denarja. Rekel sem Jovanki, da če bi šel v Frankfurt, ne bi prišel živ niti do vrat hiše. Zaradi tega so me samo enkrat klicali in to tedanji šef Državne varnosti Srbije. Rekel mi je samo, da 'upa, da sem dovolj pameten'. Odgovoril sem mu samo, da 'sem' in to je bil ves najin pogovor. Strah jih je bilo, da ne bi objavil neke dokumente in kaj takega seveda nisem želel niti narediti. To je bil čas, ko bi te lahko 'pojedel mrak'. Preprosto bi izginil,« je dejal Toma Fila. 

Po njegovih podatkih so obstajali trije seznami lastnine Josipa Broza, ki so bili razglašeni za državno skrivnost in četrti seznam, za katerega je tedanja oblast mislila, da so to stvari, ki bi jih lahko nasledili nasledniki Josipa Broza. 

Zanimiva je tudi zgodba o Titovi vili v Maroku. »Vprašali smo veleposlanika Maroka za to vilo. Dejal je, da je za njo slišal, da pa nič ni vknjiženo in da ne ve, kje se nahaja,« pojasnjuje Fila. 

Jovanka Broz je sicer imela zelo slabo mnenje predvsem o slovenskem politiku in nekdanjem zveznem sekretarju za notranje zadeve Stanetu Dolancu, ki je bil velik prijatelj in tesen sodelavec nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana.

Parali so ji celo robove oblek

Dolanc je bil minister zvezne jugoslovanske policije med leti 1982 – 1984 in član predsedstva SFRJ med leti 1984 – 1989, neposredno v zadnjih letih pred razpadom SFRJ. Enako slabo mnenje je imela o Nikoli Ljubičiću, od 1967 do 1982 zveznemu jugoslovanskemu ministru za obrambo, med leti 1982 in 1984 pa predsedniku predsedstva Srbije. 

»Za Dolanca in Ljubičića mi je rekla, da so to glavne barabe. Govorila je, da so ji grozili Ratko Dugonjić (predsednik predsedstva BiH) in tedanji zvezni minister policije Franjo Herljević, ki ji je govoirl, da je »lička kurba.« Danes vemo, da je banda, ki jo je organiziral Dolanc, izvajala likvidacije. Vemo tudi, kdo vse je bil v srbski skupini za likvidacije, Arkan, Ašanin…Tudi tedaj sem vedel, da je moje življenje ogroženo. Jovanka mi je razlagala, kako so ji trgali robove oblek, da slučajno ne bi nosila kakšen mikrofilm,« se spominja odvetnik Tomo Fila.