REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nevarno: Ameriška astronavta v Mehiškem zalivu pričakala množica zasebnih ladjic in zijal

Nevarno: Ameriška astronavta v Mehiškem zalivu pričakala množica zasebnih ladjic in zijalKapsula SpaceX in nepovabljeni gledalci. Vir: Twitter

Ameriška astronavta Doug Hurley in Bob Behnken sta po dveh mesecih na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), kamor sta konec maja poletela v nosilni raketi Falcon podjetja SpaceX, uspešno pristala v morju v Mehiškem zalivu.

»Dobrodošla nazaj na Zemlji, hvala, da sta letela s SpaceX-om,« so jima dejali v nadzornem centru ob koncu zgodovinske misije.

Astronavta sta v vesolje odletela v okviru testnega poleta prvega zasebnega plovila, ki je v vesolje popeljalo človeško posadko.

To je bil tudi prvi polet ameriških astronavtov z ameriškim plovilom, saj so od upokojitve programa raketoplanov v vesolje leteli le z ruskimi raketami Soyuz.

Vendar pa jih je ob povratku čakalo tudi presenečenje.

Okoli kapsule, ki je pristala v morju, so se takoj pojavili zasebni čolni in ladje.

Kapsula SpaceX v morju

Bilo jih je več kot dvanajst, ta »dobrodošlica« pa bi se lahko za astronavte in še koga tudi slabo končala.

Kapsula je bila namreč zelo vroča, saj je prenesla 3500 stopinj Celzija, okoli nje so se razvili nevarni plini, v primeru, če bi astronavti potrebovali reševanje pa bi zasebne ladjice lahko ovirale pot reševalcev.

Nad temi »zijali« zato v agenciji NASA niso bili posebej navdušeni.

»Naslednjič moramo opraviti boljše delo«, je dejal administrator agencije NASA Jim Bridenstine.

Kapsula je bila zelo vroča, saj je prenesla 3500 stopinj Celzija, okoli nje so se razvili nevarni plini, v primeru, če bi astronavti potrebovali reševanje pa bi zasebne ladjice lahko ovirale pot reševalcev.

Obalna straža je sicer v področje poslala eno 30-metrsko in drugo 10-metrsko patruljno ladjo, s katerima so poskusili pregnati opazovalce, toda brez večjega uspeha.

Sedaj v podjetju SpaceX in vesoljski agenciji NASA razmišljajo, ali bi naslednjič javnosti sploh sporočili, kje bo pristala naslednja podobna kapsula.

Ameriški raketoplani so sicer običajno pristajali na letališčih, v vodi pa so pristajale tudi kapsule Apolla, zadnja na primer leta 1975.

Za to možnost so se odločili tudi pri podjetju SpaceX.

Kapsula Apolla leta 1969

Ruski kozmonavti pa pristajajo v stepah.

Sedaj v podjetju SpaceX in agenciji NASA razmišljajo, ali bi naslednjič javnosti sploh sporočili, kje bo pristala naslednja podobna kapsula.

NASA je sicer skupaj s SpaceX-om določila sedem možnih mest za pristanek in se na koncu odločila za mesto blizu Pensacole, ker je bilo najbolj oddaljeno od prihajajočega orkana Isaias.

Kapsula je sicer vesoljsko postajo zapustila v soboto, astronavta pa sta po 19 urah letenja pred pristankom v avdioposnetku nagovorila svoja sinova.

Ta sta ju pozvala, naj se hitro vrneta domov.

Kapsula na ladji

Pred odhodom sta se Nasina astronavta poslovila od drugih članov posadke na vesoljski postaji ISS.

Od ameriških kolegov sta se poslovila tudi ruska kozmonavta Anatolij Ivanišin in Ivan Vagner.

Oba ameriška astronavta sta se zahvalila tudi ruskima kozmonavtoma, s katerima sta odlično sodelovala.

Behnken in Hurley sta proti postaji ISS poletela 30. maja na nosilni raketi podjetja SpaceX Falcon.

To je bil prvi polet človeške posadke proti Mednarodni vesoljski postaji z ameriškega ozemlja po letu 2011, ko je NASA upokojila vesoljske raketoplane in prvi polet astronavtov v vesolje s plovilom zasebnega podjetja.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek