REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Na Hrvaškem bodo kot »intelektualno lastnino« zaščitili krompir – kot trgovsko znamko »Međimurski kalemper«

Na Hrvaškem bodo kot »intelektualno lastnino« zaščitili krompir – kot trgovsko znamko »Međimurski kalemper«Hrvaški krompir

Krompir smo morda v Evropi res dobili šele po odkritju Amerike in to s kalorijami bogato prehransko živilo je res rešilo lakote veliko ljudi, (pred nekaj sto leti tudi Slovence) toda na Hrvaškem nekateri menijo, da je nujno potrebno čim prej zaščititi vsaj določeno vrsto tega živila – kot izvirno hrvaško pogruntavščino.

Vse skupaj je rezultat nedavnega škandala na Hrvaškem, ko se je na trgu pojavil egiptovski krompir, za katerega je na embalaži pisalo, da je »međimurski«.

Na okoli 2500 hektarjev međimurskih njiv se sicer letno na Hrvaškem proizvede okoli 60.000 ton krompirja, kar je dovolj za okoli 70 odstotkov hrvaških potreb.

Ta proizvod bi država morala že davno tega zaščititi, sedaj pa smo vzeli stvari v svoje roke.

Toda po prodaji egiptovskega krompirja kot »domačega« je međimurska županija predlagala, da se zaščiti »eden od tamkajšnjih najbolj prepoznanih kmetijskih proizvodov.« Včeraj so nato podpisali pogodbo, s katero se je Zadrugi međimurskih proizvajalcev merkantilnega krompirja podelila pravica, da zaščiti trgovsko znamko Međimurski kalemper.

»Ta proizvod bi država morala že davno tega zaščititi, sedaj pa smo vzeli stvari v svoje roke. Trgovska znamka 'Međimurski kalemper' je v procesu zaščite v Državnem zavodu za intelektualno lastnino,« je dejal Matija Posavec.

Ko je o tem poročal Večernji list pa se je na to odzval tudi eden od bralcev in opozoril, da »ne bo prave zaščite«, ker lahko »Nemec najame zemljo in prodaja međimurski krompir, ali pa hale v Slavoniji in prodaja kulen«, ter da imajo »Nemci monopol na parmezan v severni Evropi«, podobno pa se bo zgodilo tudi na Hrvaškem, ko bodo tujci iz EU po letu 2020 lahko kupovali tudi hrvaško zemljo.

Krompir

Krompir pa seveda ni izključno »međimurski« ali »hrvaški proizvod.«

Na območju Peruja so krompir poznali že 2500 let pred našim štetjem. Ko so v 16. stoletju krompir iz Amerike pripeljali v Evropo, so ga najprej imeli celo za okrasno rastlino. Minilo je kar 200 let, da se je ta rastlina uveljavila tudi kot živilo.

Leta 1767 je Marija Terezija izdala ukaz o sajenju krompirja, ki je veljal tudi za Slovenijo. Prav zato, da bi se naši predniki rešili lakote.

V Sloveniji naj bi raslo 17 domačih sort krompirja, toda le »Gorenjski jedilni krompir« je edina zaščitena trgovska znamka.

Nizka cena krompirja in zmanjšanje lakote po Evropi zaradi krompirja sta verjetno dva glavna razloga, da je to gomoljasto živilo dobivalo vse večjo veljavo.

Danes poznamo več kot tri tisoč sort krompirja različnih barv in struktur. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna ta vrsta krompirja.

Neko sorto, imenovano mate, že od nekdaj uporabljajo celo kot spolno dražilo in na različnih koncih sveta ga prodajajo v tabletkah kot afrodiziak.

Društvo ljubiteljev praženega krompirja

Slovenci smo leta 1962 dobili svojo prvo sorto, krompir matjaž. Trenutno naj bi bilo po poročanju slovenskih medijev »registriranih 17 domačih sort«, toda ob preverjanju na Uradu RS za intelektualno lastnino je le »Gorenjski jedilni krompir« za sedaj edina zaščitena »trgovska znamka.«

Tudi na seznamu slovenskih zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil slovenskega krompirja ni, kar je zelo nenavadno, glede na veliko popularnost krompirja v Sloveniji. 

Ker se egiptovske in druge sorte krompirja prodajajo tudi v Sloveniji, bi bilo zanimivo izvedeti, zakaj ni zaščiten tudi slovenski krompir.

V Sloveniji imamo tudi Društvo ljubiteljev praženega krompirjaki vsako leto pripravlja Svetovni festival praženega krompirja. Vsem obiskovalcem prireditve razdelijo brezplačno krompir, pražen na 99 različnih načinov.

Na njihovi »kultni njivi« raste, kot sami pišejo, 36 sort krompirja iz 20 držav. Med drugim so posadili tudi 7 slovenskih sort krompirja (BISTRA, KOKRA eko, MIRNA, MURA, PŠATA, SORA in SOTLA), ki pa očitno vse lepo rastejo – intelektualno nezaščitene …

Komentarji