petek, 22. november 2024 leto 29 / št. 327
Zakaj so mudžahedini, ki ne smejo razmišljati o seksu, našli zavetišče v Albaniji
Albanija je že šest let središče ene največjih iranskih opozicijskih skupin – organizacije Ljudski mudžahedini Irana, znani tudi po kraticah PMOI oziroma MEK (Mudžahedin-e Kalk: MEK).
Vendar pa je PMOI v zadnjih letih zapustilo na stotine pripadnikov zaradi zelo strogih pravil, ki nalagajo celibat in nadzorujejo njihove vezi z družino, poroča BBC.
Zdaj jih več deset životari v albanski prestolnici Tirani, brez kakršne koli možnosti, da bi se lahko vrnili v Iran in nadaljevali svoje življenje, tako kot je bilo nekoč ... Toda ves čas budno spremljajo, kaj se dogaja v domovini, kar kaže tudi spletna stran MEK.
Widespread protests across #Iran and shut down of internet by the regime to create an information blackout to stop the flow of information and brutal crackdown#Internet4Iran #MEK #IranProtests @USAdarFarsi pic.twitter.com/nLHhU7TbJz
— MEK Iran (Mujahedin-e Khalq) (@MEK_Iran) November 23, 2019
Nekoč so ljudski mudžahedini pomagali uničiti režim šaha Pahlavija v Iranu, nato so se sprili z novimi oblastniki v Teheranu in zbežali v sosednji Irak, toda tudi tam so jih dosegli plačanci, ki so jim stregli po življenju ...
Po več sto v Iraku ubitih islamskih svetih bojevnikov, kot so sebe poimenovali, so naposled s pomočjo Washingtona našli varno zatočišče v - Evropi.
Natančneje - v Albaniji.
Toda Tirana nerado govori o tem, koliko jih je in pod kakšnimi pogoji jih je sploh sprejela ter pripeljala na ozemlje stare celine.
Dovolila pa jim je, da si uredijo življenje v oporišču blizu Tirane, kot da so še vedno del posebnih vojaških enot, da se urijo za bojevanje in ob posebnih priložnostih celo javno razkazujejo v svojih ličnih uniformah ...
ZDA, kot dokazujejo tudi stiki posebnih odposlancev ameriških predsednikov, tako Baracka Obame kot Donalda Trumpa, gojijo tesne stike z voditeljico MEK in visokimi častniki organizacije v upanju, da so prav ljudski mudžahedini lahko odločilna opozicijska sila, ki bi lahko vplivala na zamenjavo oblasti doma, v Iranu, kljub temu, da se nahajajo tisoče kilometrov stran.
Britanskim novinarjem se je pred kratkim uspelo pogovoriti z dvema pripadnikoma MEK, ki sta razkrila temne plati in ozadje delovanja te organizacije, hkrati pa izpričala svoje osebno razočaranje nad ustrojem MEK, ki jim je narekoval in krojil življenje od zgodnje mladosti, ko so bili odtrgani od svojih družin.
Njuna pričevanja razkrivajo notranji ustroj organizacije, ki je zelo krut do svojih pripadnikov, ki jim dobesedno pere možgane in od katerih pričakuje slepo zvestobo in dokaj špartanski način življenja.
»Z ženo in sinom se nisem smel pogovarjati več kot 37 let. Mislila sta, da sem mrtev. Ko sem naposled preko svetovnega spleta našel njuno telefonsko, sem ju poklical in jima rekel: 'Živ sem, živim v Albaniji' ... Jokala sta, vsi trije smo jokali,« razlaga svojo klavrno usodo Gholam Mirzai.
Ta prvi telefonski pogovor z njegovo družino po toliko letih je bil za 60-letnika, ki je pred dvema letoma pobegnil iz vojaškega taborišča MEK blizu Tirane, zelo težaven in precej nabit s čustvi.
Zdaj nekako shaja v glavnem albanskem mestu, poln razočaranj in obžalovanj, medtem ko ga nekdanji kolegi iz vrst ljudskih mudžahedinov obtožujejo, da jih je izdal ter da je vohun njihovega smrtnega sovražnika - sedanje vlade Islamske republike Iran.
Organizacija MEK ima sicer burno in krvavo zgodovino.
Kot islamsko-marksistični radikali so navdušeno podprli iransko revolucijo leta 1979, v kateri je bil strmoglavljen osovraženi šah Reza Pahlavi.
Toda kmalu so se odnosi z novim vladarjem Irana, ajatolo Homeinijem zelo poslabšali.
Ko se je revolucionarna vlada iranskih mul začela obračunavati z njimi, so morali ljudski mudžahedini strumno reševati lastne glave.
Sosednji Irak jim je ponudil zatočišče.
Med iransko-iraško vojno (1980-1988) so se borili proti svoji domovini, na strani iraškega voditelja Sadama Huseina.
To je bilo za mule zavržno dejanje, ki je zabilo še zadnji žebelj v krsto skrajno sovražnih odnosov med oblastmi v Teheranu in voditelji MEK.
What Explains Latest #BBC's Anti-#MEK Tirade in the Service of #Iran Mullahshttps://t.co/miqrDeG8DA#FakeNews #BlackListMOIS pic.twitter.com/B0MyH4HCsf
— NCRI-FAC (@iran_policy) November 12, 2019
Usoda se je prav kruto poigrala z Gholamom - služil je v iranski vojski, ko so ga na začetku vojne leta 1980 ujele in aretirale sile Sadama Huseina.
Osem let je prebil kot vojni ujetnik v Iraku. Sčasoma so iranski oporečniki začeli novačiti ujetnike, kot je bil Mirzai, da bi se pridružili silam v izgnanstvu, sestavljenim iz njihovih rojakov. V tistem času je to bil edini način, da ga izpustijo iz ujetništva - zato se jim je Gholam pridružil.
Toda namesto vrnitve v domovino, k družini, so sledila leta odrekanj, asketskega življenja in brutalnega vojaškega urjenja ...
Protests are continuing in #Iran, marking the ninth consecutive day.#IranProtests #FreeIran #MEK @USAdarFarsi pic.twitter.com/qIlEHXsie1
— MEK Iran (Mujahedin-e Khalq) (@MEK_Iran) November 23, 2019
Naposled je končal v majhni sobici v Tirani, v kateri skoraj da ni ničesar: le plastična miza, električni kuhalnik in nekaj črno-belih fotografij na stenah ...
Ta trenutek je Mirzai eden izmed stotih nekdanjih članov MEK, ki jim je uspelo zapustiti organizacijo, odkar se je preselila v Albanijo.
Nekateri je nato uspelo od svojih družin dobiti denar za plačilo tihotapcev, ki so jih odpeljali drugam v Evropo, le dva sta se vrnila v Iran. Vendar pa jih je nekaj deset še vedno ostalo v Tirani.
Imajo jih za »odpadnike«, ljudi brez državljanstva in uradnih listin, kar je razlog, da si Gholam in njemu podobni ne morejo priskrbeti niti dela.
#BBC Iranian Regime Propaganda Demonizing the #MEK https://t.co/HMSXmEuN0a#Iran #FreeIran @USAdarFarsi #FakeNews #FakeNewsMedia
— MEK Iran (Mujahedin-e Khalq) (@MEK_Iran) November 13, 2019
Zastavlja se vprašanje, kako so izkušeni borci MEK – pripadniki nekoč prepovedane teroristične organizacije v ZDA in Evropi – naposled končali v tem pozabljenem kotičku Evrope?
Eno od zadnjih dejanj njihove kalvarije se je začelo leta 2003, ko je ameriška invazija na Irak ob podpori evropskih zaveznikov ljudskim mudžahedinom zelo otežila življenje.
Dotedanji zaščitnik organizacije Sadam Husein je nenadoma izginil s političnega prizorišča, ljudski mudžahedini pa so postali stalna tarča napadov, tako s strani iranskih plačancev kot ameriških sil. Na stotine jih je bilo ubitih ali ranjenih.
#BreakingNews: #Live conference on #IranProtests. https://t.co/8cPMcTG7wl
— MEK Iran (Mujahedin-e Khalq) (@MEK_Iran) November 22, 2019
The #MEK has, nevertheless, succeeded in getting significant information on the uprising.
-Protests occurred in 148 cities.
-At least 251 have been killed. The MEK has identified
Američani so na omenjeno oboroženo skupino, ki si je več kot desetletje prizadevala zrušiti islamistično vlado v Teheranu, med vojno v Iraku izvedli več napadov. Nato so aprila 2003 sklenili premirje z, kot so takrat poročali mediji, militantno skupino Ljudski mudžahedini iranskih disidentov, ki jih je podpiral režim Sadama Huseina.
Premirje ni pomenilo konec sovraštva - Washington je iranske ljudske mudžahedine, ki so imeli v Iraku več tisoč aktivistov, uvrstil na seznam terorističnih organizacij. Nato se jim je nasmehnila sreča - kot pravi pregovor »sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj,« so kmalu Američani začeli dojemati MEK kot silo, ki bi lahko pomagala omajati, morda celo zrušiti oblast v Teheranu.
Zato so se v strahu pred še večjo humanitarno katastrofo ZDA leta 2013 obrnile na albansko vlado in jo prepričale, da v Tirano sprejme približno 3000 pripadnikov MEK. Ni znano kdo je financiral to operacijo, niti kdo sploh plačuje tabore za urjenje bojevnikov MEK in pregrešno draga potovanja ter konference, ki jih organizirajo voditelji organizacije.
»Ponudili smo jim zavetje pred napadi in zlorabami ter možnost, da normalno zaživijo v državi, kjer jih ne bodo nadlegovali, napadali in izpostavljali nasilju,« razlaga Lulzim Basha, vodja albanske Demokratske stranke, ki je zdaj v opoziciji, a je bila v vladi, ko je Albanija sprejela islamistične bojevnike na evropskih tleh.
Čeprav so politiki v Albaniji med seboj večinoma sprti in globoko razdeljeni, zanimivo je, da skoraj vsi javno podpirajo goste iz Irana - tako vladajoče kot opozicijske stranke.
Del ljudskih mudžahedinov je bil sprva nastanjen v stanovanjskih stavbah na obrobju Tirane. To je imelo tudi svojo dobro plat, ker jih organizacija ni mogla več nadzirati, tako kot prej. V Iraku so trdno nadzirali vse vidike njihovega življenja, tudi spolnost, vendar so v Albaniji uživali določene svoboščine.
»Poveljniki so nam ukazali, da moramo vsak dan vaditi in se uriti na trati za stavbo, v kateri smo nastanjeni,« razlaga Hassan Heyrany, drugi »odpadnik«.
Hassan Heyrany in njegovi kameradi so sledili navodila nadrejenih tako, da so se maskirali z listjem, nato bi se prikradli v bližnjo internetno kavarno in si prizadevali stopiti v stik z družino – v Iranu.
Ure in ure brskanja po internetu so nato obrodile sadove - znova so našli svoje družine.
»Medtem ko smo bili v Iraku, nas je organizacija označila za mehkužce, če smo želeli poklicati domov. Domotožje je bilo prepovedano. Z družino nismo smeli imeti stikov, ampak ko pa smo prišli v Tirano, smo svetovni splet izkoristili v svoj prid, za lastne namene,« pojasni Hassan. Načrte mu je nato nekoliko prekrižalo dejstvo, da je bil konec leta 2017 sedež MEK preseljen na drugo lokacijo.
Novo taborišče je bilo postavljeno na enem od hribov v albanski provinci, približno 30 kilometrov od Tirane.
Za mogočnimi železnimi vrati oporišča se nahaja impresiven marmornat lok z zlatimi levi. Tam se začne bulevar z lepo oskrbljenim drevoredom, ki vodi do spominskega centra, posvečenega tisočem ljudi, ki so izgubili življenje v boju MEK proti sedanjem iranskem režimu.
V poslopju so na stenah fotografije; večinoma gre za podobe zakonskega para Massouda in Maryam Rajavi, vodje iranskih ljudskih mudžahedinov v izgnanstvu.
Sledile so množične ločitve, žrtve le-teh pa so bili tudi otroci, ki so najbolj trpeli, ker so bili pogosto oddani v rejniške družine, večinoma v Evropi.
Tehran, #Iran
— People's Mojahedin Organization of Iran (PMOI/MEK) (@Mojahedineng) November 24, 2019
Sunday, November 24
Students of Science & Technology University protesting poor living conditions & massive security measures.#IranProtests pic.twitter.com/yDDVikZgsL
PMOI, ki jo zadnja leta vodi Maryam Rajavi, ena vodilnih figur iranske opozicije v izgnanstvu, je v preteklosti delovala kot oborožena skupina znotraj Irana in je bila oboroženo krilo Narodnega sveta za upor Irana (NCRI) s sedežem v Franciji, ampak se je leta 2001 odpovedala nasilju.
Nekaj let zatem so ZDA in EU črtali PMOI oziroma MEK s seznama terorističnih organizacij ...
Fantastic, weird story about the MEK in Albania The Iranian opposition fighters who mustn't think about sex @Albana_Kasapi https://t.co/gQy7kGwJjN
— Tim Judah (@timjudah1) November 12, 2019
Čeprav novinarji tam niso nikoli dobrodošli, so jim v sedežu MEK naposled dovolili, da si ogledajo nek pomemben dogodek v taborišču.
What was amazing and what drew praise and admiration from the rest of the world was the courage and attacks of Iran’s young people and the roaring tides of uprisings and revolution in #Iran’s rebellious cities. #Iranprotests pic.twitter.com/B0uzQnNG8C
— Maryam Rajavi (@Maryam_Rajavi) November 24, 2019
Politiki z vsega sveta, vplivni Albanci in ljudje iz sosednje vasi Manze, vsi so se pridružili tisočem članov MEK in njihovi vodji Maryan Rajavi v bleščeče osvetljeni dvorani.
On November 17, 2019 , the first National Security Advisor to President Barack Obama, General James Jones, met with the President-elect of the National Council of Resistance of Iran (NCRI), #MaryamRajavi , at the home of the Mujahedin-e Khal (PMOI/#MEK) in Albania, Ashraf-3#Iran pic.twitter.com/aKDBi1m7w4
— MEK Iran (Mujahedin-e Khalq) (@MEK_Iran) November 23, 2019
Med njimi je bil tudi Rudy Giuliani, odvetnik ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je tudi nagovoril zbrano množico.
»Ti ljudje so zavezani svobodi,« je dejal in kazal na uniformirane člane MEK v dvorani.
»Če mislite, da gre za sekto, potem z vami nekaj ni v redu,« je dodal in navdušil občinstvo.
Vplivni politiki, kot je Giuliani, podpirajo cilje MEK - spremembo oblasti v Iranu. Manifest gibanja sicer zajema človekove pravice, enakost spolov in demokracijo v Iranu.
Ampak Hassan Heyrany tem floskulam ne verjame nič več. Lani je zapustil MEK, saj se noče sprijazniti z zatiralskim nadzorom vodstva nad njegovim zasebnim življenjem.
Heyrany se je pridružil MEK kot 20-letni mladenič, navdušen nad zavzetostjo organizacije političnemu pluralizmu.
»Bili so zelo atraktivni, še posebej za mlade fante, a če verjamete v demokracijo, ne smete zatirati svojih članov,« pravi, in razkriva, da so bila zanj največja ponižanja - obvezna večerna srečanja.
»Imeli smo majhen zvezek, v katerem smo morali zapisovati vse podrobnosti, tudi svoja spolna doživetja, na primer: 'Davi sem imel erekcijo',« zgroženo razlaga.
Ljubezenska razmerja in zakonska zveza sta v MEK že desetletja prepovedana, ampak ni bilo vedno tako.
Nekoč so starši in njihovi otroci spremljali ljudske mudžahedine, toda po krvavem porazu v napadu iranske vojske na MEK je vodstvo sklenilo, da se je to zgodilo, ker je zasebno življenje odvračalo pozornost mudžahedinom.
Sledile so množične ločitve, žrtve le-teh pa so bili tudi otroci, ki so bili pogosto oddani v rejniške družine, večinoma v Evropi.
Posamični borci, ki niso bili poročeni, pa so se morali zavezati in zaobljubiti, da bo tako tudi ostalo.
Zato Heyrany taborišče MEK ob vasi Manze primerja z Živalsko farmo Georgea Orwella.
»To je v resnici sekta,« opozarja. Tudi diplomatski viri v Tirani opisujejo islamistični MEK kot »edinstveno kulturno skupino – ki ni sekta, ampak je podobna sekti.«
V Albaniji ne skrivajo, da so naklonjeni stališčem vodstva MEK, vsaj ko gre za prepoved zasebnih in predvsem ljubezenskih razmerij.
»V skrajnih razmerah, so tudi izbire skrajne,« poudarja Diana Culi, pisateljica, borka za človekove pravice in bivša poslanka albanske Socialistične stranke v parlamentu.
»Zavezali so se, da se bodo vso svoje življenje borili za osvoboditev države pred totalitarnim režimom. Včasih nam je težko sprejeti trdno prepričanje v neko zadevo. Tukaj gre za osebno žrtvovanje in lahko razumem takšno razmišljanje,« pravi Diana Culi.
The recent uprising in #Iran that began on Friday, November 16, 2019, once again revealed that the #Iranian regime has no support among Iranian people and it is a very unstable and shaky regime#IranProtests @USAdarFarsi pic.twitter.com/ENZ36iP4un
— MEK Iran (Mujahedin-e Khalq) (@MEK_Iran) November 24, 2019
Dva iranska diplomata sta bila nedavno izgnana iz Albanije zaradi domnevne zarote proti ljudskim mudžahedinom.
Evropska unija pa je takrat obtožila Teheran, da je motor zarot, ki jim je cilj uboj nasprotnikov iranskih oblasti, vključno s člani MEK.
Atentati na pripadnike MEK naj bi se zgodili na nizozemskih, danskih in francoskih tleh.
Remember that!
— hope (@FreeHopez) February 12, 2019
Iranians hate Maryam Rajavi and MEK as much as Iranians hate Ayatollah Khamenei and the Islamic Republic of Iran,even more#WarsawSayNoToMullahs pic.twitter.com/dktaNvLpkd
V Iranu medtem podporo MEK-u vidijo kot podpiranje terorizma in vmešavanje v notranje zadeve države.
Tudi Iranci sami niso navdušeni nad idejo, da bi veljaki MEK kdaj v prihodnosti prevzeli vajeti države.
Imajo jih namreč za radikalno ločino islamizma, ki je nič manj sposobna teptati svoboščine in človekove pravice kot sedanji režim. Spomnijo se namreč, da je njihov politični boj temeljil tudi na ubojih nasprotnikov in atentatih, kot je bil neuspešni atentat junija leta 1981 na imama (sedanjega ajatolo) Hameneja.
37 years ago in this day, MEK terrorists attempted to assassinate Ayatollah #Khamenei but fortunately God saved Imam Khamenei for these days of Iran. #banMek pic.twitter.com/LpLcQbda87
— hadi (@Zolfegar12) June 27, 2018
»Nekateri ameriški predstavniki se delajo nore. Seveda se s tem ne strinjam, so pa prvorazredni idioti,« je iranski vrhovni vodja, ajatola Ali Hamenej dejal pred dvema letoma v govoru v Teheranu, ki so ga objavili na Twitterju.
Hamenej je ciljal na ameriške predstavnike, ki so za leto 2018 predvideli spremembo režima v Iranu.
»Nedavno je ameriški politik na srečanju teroristov in lopovov izrazil upanje, da bo božič praznoval v Teheranu,« je glede na objavo najvišjih predstavnikov Bele hiše prek Twitterja konec 2018 sporočil Hamenej.
»Božič je bil pred dnevi. Tako pač delujejo ameriški izračuni,« se je posmehnil na račun načrtovalcev iz Ovalne pisarne.
Najprej ni bilo jasno, koga točno je imel Hamenej v mislih. So pa nekateri člani administracije predsednika Donalda Trumpa pozivali k spremembi režima v Iranu in napovedovali, da bo do tega prišlo kmalu.
Ayatollah Khamenei: 'Americans and Zionists' Behind #Iran Protests by @AdelleNaz https://t.co/iA8HoxveSa via @BreitbartNews #MEK #IranProtests #FreeIran @NCRIUS
— Nasser Sharif (@NasserSharif1) January 10, 2018
Med njimi je bil tudi takratni svetovalec za nacionalno varnost John Bolton, dolgoletni zagovornik spremembe iranskega režima, ki pogosto nastopa pred iransko opozicijsko skupino v izgnanstvu Ljudski mudžahedini Irana (MEK).
Tega vodstvo v Teheranu obravnava kot teroristični kult.
»Že pred letom 2019 bomo slavili v Teheranu,« je julija 2017 na srečanju MEK v Parizu napovedal Bolton. Očitno se napoved - ni izšla ...