REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vrhovni vodja Irana podprl dvig cen goriva, protesti pahnili državo v kaos

Vrhovni vodja Irana podprl dvig cen goriva, protesti pahnili državo v kaosAjatola Hamenej je pozdravil dvig cen naftnih derivatov v Iranu - sledili so srditi protesti

Iranski vrhovni vodja, ajatola Ali Hamenej je podprl 50-odstotno zvišanje cen goriva, kar je privedlo do srditih protestov po vsej državi.

Toda ajatola Ali Hamenej trdi, da so za sabotažo krivi državni sovražniki in tuji elementi.

»Nekateri so zaskrbljeni zaradi te odločitve, vendar so sabotaže in požigi delo huliganov, ne naših ljudi. Pod taktirko nasprotnikov revolucije in sovražnikov Irana so se vedno pripetile sabotaže in kršitve varnostnih predpisov. To še vedno počnejo, tudi danes,« je dejal Hamenej.

Dodal je še, da ni seznanjen s podrobnostmi glede dviga cen, ve pa, da so o tem sprejeli odločitev vladni organi in strokovnjaki, kar je treba podpreti.

Protestniki so se podali na ulice več iranskih mest, potem ko je predsednik Hasan Rohani 15. novembra sprejel odločitev, da bo odpravil subvencije za gorivo za pomoč revnim.

Bencin v Iranu je sicer še vedno eden najcenejših na svetu, stane 15.000 rialov na liter, kar je približno 30 centov.

Na proteste se je odzval tudi ameriški predsedniški kandidat iz vrst demokratov Bernie Sanders, ki je pozval oblasti v Teheranu, da prenehajo z zatiranjem lastnega ljudstva.

Čeprav so bili protesti v začetku večinoma mirni, je v nekaj primerov prišlo do nasilja, ko je policija uporabila solzivec.

Nato je sledil brutalen »razplet« v katerem je diktatorski režim pokazal svoj pravi obraz: več kot sto mrtvih, več sto ranjenih ...

Policija je doslej aretirala okoli 1000 ljudi.

Da bi preprečile, da posnetki, kako se je policija z vso silo znesla nad protestniki odidejo v svet, so iranske oblasti pred petimi dnevi v državi ugasnile svetovni splet.

To je še bolj razkurilo prebivalce Irana.

Nato so se Iranci na poteze nedemokratičnega režima v Teheranu odzvali celo z zažiganjem svetih knjig.

Na socialnih omrežjih so objavljene fotografije, ki kažejo, da je na grmadi končalo sežganih tudi na desetine izvodov Korana.

Tuji mediji poročajo, da se »iranska vlada pripravlja na zatiranje protestov. Državna televizija je začela predvajati segmente, ki se osredotočajo le na nasilne izgrede v protestih.«

V Iranu živi približno 80 milijonov ljudi.

Demonstracije so pokazale jezo ljudi, katerih prihranki se počasi topijo, vedno težje je najti delo in vrednost domače valute (riala) se z vsakim dnevom zmanjšuje ...

Posnetki s prizorišča pričajo, da je iransko ljudstvo sito tudi netolerantnega in zatiralskega režima mul, radikalnih islamskih verskih voditeljev, ker so med protesti končali v plamenih tudi plakati z njihovimi podobami.

Iran je sicer četrta država na svetu glede rezerv surove nafte.

Vendar pa ima uradni Teheran zaradi ameriških sankcij veliko težav pri njenem izvozu, čeprav nafta predstavlja glavnino prihodkov državne blagajne.

Ob tem pa se tudi v OPEC-u, združenju proizvajalcev nafte soočajo s pritiski po dodatnem znižanju proizvodnje nafte, saj bo sicer na svetovnem trgu cena nafte še padala.

In to tako zaradi slabše gospodarske rasti svetovnih gospodarstev, kot tudi dodatne ponudbe nafte s strani držav, ki niso članice OPEC-a: Kanade in ZDA, predvsem pa Norveške, Brazilije in Gvajane.