REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Burevestnik: Uspešno izstreljena nova ruska manevrirna raketa na jedrski pogon in z neomejenim dosegom

Burevestnik: Uspešno izstreljena nova ruska manevrirna raketa na jedrski pogon in z neomejenim dosegomPo več kot štirih letih testiranja so ruski konstruktorji končno uspešno izstrelili novo manevrirno raketo na jedrski pogon. Vir: posnetek zaslona, Twitter

Med nagovorom v okviru Valdajskega foruma, ki je potekal 5. oktobra v Sočiju, se je predsednik Ruske federacije dotaknil številnih geopolitičnih tem in dogodkov.

Del njegovega govora je bil posvečen jedrskemu orožju in strategiji odvračanja, največ pozornosti svetovne javnosti pa je pritegnila izjava o prvem uspešnem preizkusu najsodobnejše ruske medcelinske rakete Burevestnik, znane tudi pod oznako 9M730.

Čeprav ruski predsednik ni razkril točnega datuma, kdaj je bil test opravljen, se je to verjetno zgodilo med 20. septembrom in začetkom oktobra, navajajo nekateri viri na podlagi satelitskih posnetkov izstrelišča Pankovo, ki se nahaja v arhipelagu Nova Zemlja.

Na omenjeni lokaciji je namreč opažena postavitev opreme, oziroma vozil in kontejnerjev (lanserjev), ki ustrezajo dimenzijam in potrebam »Burevestnika« ter aktivnosti priprave na izstrelitev v neposredni bližini izstrelitvene rampe.

V prid tezi, da je bil »Burevestnik« testiran v omenjenem obdobju, govori dejstvo, da je bilo ruskim pilotom izdano obvestilo, naj se izogibajo »začasni nevarni coni« nad Barentsovim morjem in nekaj kilometrov od Pankova med 31. avgustom in 6. oktobrom.

Podobno obvestilo je bilo objavljeno tudi leta 2019, prav tako pred poskusno izstrelitvijo omenjenega sistema oborožitve.

Gre za manevrirno raketo na jedrski pogon, ki so jo razvili v Eksperimentalnem konstruktorskem biroju (OKB) »Novator« iz Jekaterinburga v sodelovanju s strokovnjaki Vseruskega raziskovalnega inštituta za eksperimentalno fiziko s sedežem v Sarovu.

Prve informacije o raketi so se pojavile leta 2018, ko je bil napovedan načrt za njen razvoj, nato pa je bilo opravljenih več neuspešnih testov, med katerimi je najbolj znan tisti iz leta 2019, ko je prototip »Burevestnika« padel v Belo morje.

Vir: Posnetek zaslona

Vendar pa se je zahvaljujoč predanemu delu ruskih znanstvenikov in podpori Ministrstva za obrambo Ruske federacije delo na ustvarjanju nove rakete nadaljevalo, kar je privedlo do zgoraj omenjene uspešne izstrelitve, tako da bodo v bližnji prihodnosti »Burevestnika« lahko dali v operativno uporabo.

Kot že omenjeno, ima »Burevestnik« jedrski pogon, ki temelji na majhnem jedrskem reaktorju, namenjenem zagonu elektromotorja, ki kasneje poganja turbino.

Turbina posledično črpa zrak, ki se segreva, stisne in izpihuje iz rakete, kar ustvarja potisk, njegov tok pa hkrati preprečuje pregrevanje elementov reaktorja.

Opisani pogonski sistem se aktivira šele, ko raketa razvije optimalno hitrost, za doseganje te hitrosti pa se uporablja raketni pospeševalnik na trdo ali tekoče gorivo med izstrelitvijo.

Glavna prednost jedrskega pogona se kaže v tem, da lahko raketa prebije veliko več časa in doseže večji (skoraj neomejen) doseg v primerjavi z ekvivalenti z drugačnim pogonskim sistemom.

Od tod med drugim izvira tudi ime »Burevestnika«, kar je rusko ime za družino morskih ptic, znanih kot »zovoji«, za katere je značilna sposobnost dolgih letov, zanimivo pa je, da je ime izbrano na podlagi rezultatov javnega spletnega glasovanja v Rusiji.

Vir: Posnetek zaslona

Čeprav še vedno ni dovolj zanesljivih informacij, se ocenjuje, da bo nova raketa imela dovolj jedrskega goriva, da ostane v zraku več dni, če ne tednov in mesecev, za patruljiranje in čakanje na nadaljnje ukaze.

Če se to izkaže za res, obstaja možnost, da se »Burevestnik« izstreli v želeni prostor na razdalji več tisoč kilometrov, na primer sredi oceana, kjer bi raketa »počakala« na koordinate določenega cilja. Po njihovem sprejemu bi sledila faza napada, v kateri se ponaša s še nekaj prednosti, in sicer: možnost napada iz katere koli smeri in visoko stopnjo manevriranja v končnih fazah leta.

Zaradi ogromnega dosega, ki je po različnih virih neomejen oziroma znaša 20.000 kilometrov, se »Burevestniku« ne bo treba premikati po najkrajši in predvidljivi poti, ampak bo sposoben obiti skoraj vse cone raketne in protiletalske obrambe.

Vir: Posnetek zaslona

Prav tako visoka stopnja sposobnosti manevriranja, oziroma vodljivosti v poznih fazah leta, dodatno zmanjša možnosti za sestrelitev, zlasti ob upoštevanju možnosti ponovnega ciljanja in prilagajanja ob napravah proti motenju.

Predvideva se, da bo raketa letela na izjemno nizkih višinah, to je med 50 in 100 metri, kar dodatno otežuje proces zaznavanja in prestrezanja. Zato bo za morebitno sestrelitev »Burevestnika« potrebna kompleksna večplastna mreža kopenskih, zračnih in vesoljskih radarjev, povezanih s sistemi zračne obrambe. Natančna hitrost gibanja ni znana, ve pa se, da gre za podzvočno raketo, zato se ocenjuje, da bo potovalna hitrost 190-200 m/s, največja hitrost pa 250-270 m/s.

Ko gre za konstrukcijo, je znano, da ima raketa valjasto telo s parom kril v srednjem delu na zgornjem robu, enim navpičnim in dvema vodoravnima repnima stabilizatorjema.

V nosu je sistem za vodenje, za katerim so bojna glava (konvencionalna ali jedrska), jedrski reaktor, motor in drugi elementi pogonskega sistema. Po razpoložljivih podatkih je dolžina ob izstrelitvi 12 metrov, med letom devet metrov, medtem ko skupna in teža bojne glave še ostajata tajni, kar je razumljivo, saj gre za popolnoma novo orožje.

Ko bodo te rakete uvedene v operativno uporabo, se domneva, da bodo nameščene na samohodnih raketnih transporterjih, natančneje na specializiranih kolesnih podvozjih v konfiguraciji 8x8, kot je MZKT-7930 »astrolog«. Obstajajo indici, da bo »Burevestnik« nameščen tudi na ladjah ruske mornarice.

Iz omenjenih tehnično-taktičnih lastnosti, ki so trenutno znane, je mogoče sklepati, da nove ruske rakete nimajo konkurence, saj medcelinske balistične rakete podobnega (vendar krajšega) dosega nimajo takšne stopnje sposobnosti manevriranja.

Ob tem že dejstvo, da bi lahko nove rakete prepotovale 20.000 kilometrov, je na Zahodu povzročilo veliko zaskrbljenost, saj bi to pomenilo, da bi lahko »Burevestnik« od koder koli v Rusiji lahko zadel cilje v ZDA.

Ob eksploziji te rakete bo seveda nujna posledica tudi radioaktivna kontaminacija.

Glede na to, da potencialni nasprotniki Rusije brez težav uporabljajo osiromašeni uran v izstrelkih v Ukrajini, bi bila to podobna, čeprav nekoliko večja eskalacija.

Če pa bi bile bojne glave v teh raketah jedrske, pa nekaj dodatne radioaktivnosti zaradi motorja ne bo bistveno vplivalo na kontamnacijo, ki bo ob eksploziji jedrskega naboja tako ali tako enormna. »Burevestnik« bo zato zelo verjetno ena od zadnjih raket, ki jih bodo ruske enote uporabile.

A že to, da obstajajo, bo marsikoga od nasprotnikov odvrnilo od potez, zaradi katerih bi jih sploh bilo potrebno uporabiti. V tem pa je tudi smisel zastraševanja. In odvračanja.

ZDA in druge zahodne države podobnih raket nimajo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke