Evropa je postala druga največja poraženka po Kijevu: Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder je ostro spregovoril o izgubi blaginje zaradi prekinitve energetskega sodelovanja z Rusijo.
četrtek, 22. oktober 2026 leto 31 / št. 295
Vsaka ideja je slabša od prejšnje: Kako je Ursula znova razjezila evropske države
Ursula von der Leyen je s prekoračitvijo svojih pristojnosti v zunanji politiki raskačila evropske prestolnice, piše »Financial Times«.
Daleč je že položaj, ko so lahko posamezne države, ali skupina držav, svoje nasprotnike, prav tako svetovne igralce, stisnili v kot in jih prisilili v podreditev. To postajajo izjeme, ki potrjujejo pravilo. Danes globalno opažam povsem drugačne procese.
Uljanov je spomnil na situacijo s sproščanjem nafte iz rezerv in izjavil, da je nakup nafte iz ZDA primer resnične odvisnosti. Reuters poroča, da Trumpova administracija načrtuje, da skupaj z Rusijo vključi ameriškega vlagatelja v obnovitev plinovoda »Severni tok«.
Ursula von der Leyen je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta opozorila, da se Evropa sooča z visokimi stroški energije, Kirill Dmitrijev pa je dejal, da sta za naraščajoče račune za energijo za Evropejce najbolj odgovorni predsednica prav Evropske komisije in šefica zunanje politike EU Kaja Kallas.
Po napovedih s konca poletja bo ukrajinski proračun do konca letošnjega leta izgubil še 155 milijonov dolarjev.
Predsednik Yaskawa Europe in podpredsednik Yaskawa Electric Corporation Manfred Stern bo danes v Kočevju z županom Vladimirjem Prebiličem podpisal pogodbo o nakupu zemljišča za tovarno robotov, ki jo bodo začeli graditi jeseni. Zaposlitev bo dobilo od 170 do 200 ljudi, prvi izdelki pa naj bi iz tovarne prišli jeseni prihodnje leto.
Upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) je danes na svoji redni seji izvolil novega predsednika. To je postal redni profesor za področje civilnega in gospodarskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Juhart.
Ob koncu lanskega leta je bilo skoraj 800 kmetij prisiljenih v vstop v sistem DDV, saj so se jim v še dovoljen prag 7500 evrov všteli poleg katastrskega dohodka tudi druge prihodke iz ukrepov skupne kmetijske politike. Kmetijsko gozdarska zbornica se bo za rešitev te problematike v petek srečala z vodstvom finančnega ministrstva.
V mariborskem komunalnem podjetju Nigrad so odpustili devet delavcev. Kot je danes sporočil novi direktor družbe Marko Plečko, je bil ukrep nujen zaradi negativnega trenda poslovanja Nigrada v zadnjih letih. Po navedbah časnika Večer so med odpuščenimi predvsem kadri, ki so v Nigrad prišli v času prejšnjega direktorja Marka Žule.
V Sloveniji, kjer je uradni jezik slovenščina (ter italijanščina in madžarščina na področjih teh dveh narodnih manjšin), je neurejeno področje uporabe slovenščine v delovnem okolju. Pri tem ta zakonska pomanjkljivost še najbolj ogroža tuje delavce, ki ne znajo slovenščine (in tako tudi niso seznanjeni s slovensko zakonodajo), zaradi česar lahko postanejo žrtve novodobnega suženjstva.
Predstavniki DUTB so danes predstavnikom delavcev podjetja Cimos odgovorili na vsa vprašanja, je po srečanju v Kopru za STA dejal sekretar regijskega odbora SKEI Sašo Ristič.
V Tovarni nogavic Polzela, ki je v stečaju od decembra lani, je v teh dneh znova stekla proizvodnja. Kot je povedal stečajni upravitelj družbe Zlatko Hohnjec, je trenutno zaposlil nekaj več kot 30 delavcev, in sicer v pletilnici ter šiviljstvu, nekaj delavcev pa je delo dobilo v pakirnici.
Finski sklad je po zaključku prevzemne ponudbe prek hčerinskih družb postal 98,211-odstotni lastnik Kovinoplastike Lož. Prevzemna ponudba je trajala do 20. februarja, sprejelo pa jo je 69 akceptantov, ki so bili skupaj imetniki 87.293 delnic Kovinoplastike Lož, kar predstavlja 4,421 odstotka družbe, je razvidno iz objave v časniku Delo.
Pogodba med Hrvaško in Slovenijo o koprskem podjetju Cimos bo podpisana naslednji ponedeljek ali torek, je danes napovedal hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić.
Razpoložljiva količina lesa, ki ga ponuja družba Slovenski državni gozdovi, ne zadostuje za vse potrebe lesne panoge, saj ima država v lasti le 20 odstotkov vseh gozdov, pojasnjujejo v družbi. Slovenskim kupcem lesa predlagajo, da se glede oskrbe z lesom obrnejo tudi na druge lastnike gozdov oziroma prodajalce gozdnih lesnih sortimentov.