V DUTB pomirili predstavnike Cimosovih delavcev

Predstavniki DUTB so danes predstavnikom delavcev podjetja Cimos odgovorili na vsa vprašanja, je po srečanju v Kopru za STA dejal sekretar regijskega odbora SKEI Sašo Ristič. DUTB se po njegovih besedah zelo trudi, da se italijanski sklad Palladio Finanziaria čim prej vrne za pogajalsko mizo, če se bo, pa bodo sindikalisti sodelovali pri pogovorih.

"Sestanek je bil ploden, odgovori so bili jasni," je ocenil predstavnik Sindikata kovinske in elektroinudstrije Slovenije (SKEI).

V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) so slovenskim in hrvaškim sindikalistom, ki so sodelovali na sestanku, pojasnili, da je sporazum s hrvaško Agencijo za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB) glede Cimosa praktično sklenjen ter da temelji na dogovoru slovenskega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška in hrvaškega ministra za državno premoženje Gorana Marića.

Kot je navedel Ristič, so jim v DUTB povedali tudi, da so Palladio Finanziaria s tem slovensko-hrvaškim napredkom pri razreševanju spora okoli koprskega podjetja že seznanili. "Glavno breme je odstranjeno, zato se pričakuje, da se Italijani vrnejo za pogajalsko mizo, da pridejo nazaj kot investitor," je izpostavil sindikalist. "To je zelo pomembno," je dodal.

Zadovoljen je tudi z obljubo, da bodo predstavniki slovenskih in hrvaških sindikatov, ko oz. če se bodo Italijani začeli znova pogajati, vključeni v pogovore o socialni noti. Na vprašanje, ali so o vsebini slovensko-hrvaškega sporazuma in s tem ohranitvi delovnih mest govorili že danes, je odvrnil, da ne.

Komunikacija med slovenskimi in hrvaškimi sindikati je sicer po njegovih besedah odlična. "Če bi mi vodili prodajni postopek, bi bil, če se malo pošalim, cenejši in bi bil že sklenjen. Mi smo na kupu, pri nas v pol dneva skličemo vse, ministra pa se ne moreta zmeniti v dveh letih. Ali ni to čudno?" se je vprašal.

V primeru, da se sklad ne bo vrnil k poslu, sindikati ne bodo vrgli puške v koruzo. "Iskali bomo druge rešitve, kaj pa hočemo," je sklenil Ristič.

Prodaja slovenskega proizvajalca avtomobilskih delov italijanskemu skladu se je zapletla zaradi spora med Cimosom in DAB glede poplačila terjatve, ki izvira iz 90. let minulega stoletja. Prav to je bil zato eden od glavnih odložnih pogojev za sklenitev transakcije, katere vrednost je predvsem prek poplačila Cimosovega dolga ocenjena na 110 milijonov evrov.

Slovenska in hrvaška stran sta konec januarja že dosegli dogovor o reševanju. Tedaj sta se namreč ministra na Otočcu dogovorila, da bo Cimosov dolg za sedem milijonov evrov kupila DUTB, DAB pa bo umaknila tožbo proti podjetju. A nekaj dni zatem naj bi Hrvaška v predlogu sporazuma postavila za Italijane nesprejemljive dodatne pogoje glede ohranjanja delovnih mest na Hrvaškem.

Čeprav naj bi glede tega slovenski in hrvaški predstavniki zbližali stališča, je nerešeno ostalo tudi vprašanje lastninske pravice nad Cimosovimi nepremičninami v Buzetu in Roču, ki jo je hrvaško državno pravobranilstvo poskušalo izpodbijati.

Italijanom naj bi zaradi teh nerešenih vprašanj prekipelo, zato so v ponedeljek medijem poslali sporočilo, da odstopajo od nakupa Cimosa. A uradnega sporočila o tem DUTB, ki koordinira prodajo, niso poslali, temveč so jo obvestili le o nameri objave odstopa.

Cimosu bi v primeru, da bi posel padel v vodo, grozil stečaj, a je Počivalšek večkrat zatrdil, da bodo storili vse, da se ta scenarij ne bo zgodil.